Jedro

Ko je zemljiškoknjižno sodišče upničino napako odpravilo, tako da je v nasprotju z izdanim sklepom o izvršbi v izpodbijanem sklepu navedlo pravi dolžničin drugi priimek, je kršilo ne samo načelo formalnosti postopka, na katerega se sklicuje pritožba, ampak tudi načelo pravnega prednika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se vpis ne opravi.

II. Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

III. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pri pritožničinih 3/4 nepremičnine parc. št. 274.S, vl. št. 2179, k.o. V. dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke za terjatev v znesku 999,62 EUR s pripadki v korist upnice Mestne občine Ljubljana.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila zemljiškoknjižna lastnica zaradi bistvene kršitve zemljiškoknjižnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga takšno spremembo izpodbijanega sklepa, da se vpis zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke ne opravi. Poudarja, da sta bila sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča na Vrhniki, In 48/2009 z dne 8.7.2009 ter I 1/2009 z dne 21.1.2009 izdana zoper dolžnico I. K. Horvat, ne pa zoper zemljiškoknjižno lastnico, ki zavrača kakršnokoli odgovornost za plačilo tujega dolga. Sklep In 48/2009 z dne 8.7.2009 ne vsebuje podatka o katastrski občini. Ni jasno, od kod zemljiškoknjižnemu sodišču podlaga za vpis zaznambe izvršbe in vknjižbo hipoteke prav pri parc. št. 274.S k.o. V.. Gre za nedopustno ravnanje sodišča prve stopnje, ki nasprotuje načelu formalitete zemljiškoknjižnega postopka.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrženje, podrejeno pa zavrnitev. Ni dvoma, da sta pritožnica in dolžnica iz sklepa o izvršbi ista oseba. Zgolj zaradi pisne pomote v sklepu o izvršbi je očitno pomotoma prišlo do zamenjave dveh črk v drugem priimku dolžnice, ki se pravilno glasi Hrovat in ne Horvat, kot je zapisano. Sicer pa je že iz pritožbe razvidno, da so pritožnici znani sklepi sodišča in njihova vsebina, torej so ji bili pravilno vročeni. Če je pritožnica res tretja in ne dolžnica, bi morala vložiti ugovor tretjega, medtem ko v tem postopku nima pravice do pritožbe. Sicer pa upnica, če sodišče dvomi o identiteti dolžnice, predlaga naj o tem izvede ponujene dokaze.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnica je po podatkih zemljiške knjige lastnice 3/4 nepremičnine, na katero se nanaša izpodbijani zemljiškoknjižni vpis. Ker je bil ta opravljen v njeno breme, ji v skladu s 3. točko 132. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1; Uradni list RS, št. 58/03, 45/08 in 28/09) v tem postopku pripada položaj nasprotne udeleženke. Ker izpodbijani vpis brez dvoma posega v njen pravni položaj, ji upnica ne more uspešno odrekati pravice do pritožbe.

6. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi obvestila izvršilnega sodišča s priloženim sklepom o izvršbi In 48/2009 z dne 8.7.2009. V obeh je kot dolžnica navedena I. K. Horvat, čeprav se njen pravi drugi priimek glasi Hrovat. Poleg tega v sklepu o izvršbi ni navedena katastrska občina, v kateri leži nepremičnina, na katero je bila dovoljena izvršba.

7. V skladu s 5. točko 1. odstavka 140. člena ZZK-1 mora zemljiškoknjižni predlog med drugim obsegati navedbo identifikacijskega znaka nepremičnine, pri kateri naj se vpis opravi. Po 5. točki 1. odstavka 3. člena ZZK-1 je identifikacijski znak zemljiške parcele oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, in parc. št., kot je vpisana v zemljiškem katastru. Ni torej dvoma, da bi sklep o izvršbi moral vsebovati tudi navedbo katastrske občine za nepremičnino, na kateri je bila dovoljena izvršba. Ker pa bi bilo to pomanjkljivost mogoče odpraviti v postopku predhodnega preizkusa obstoja procesnih predpostavk za vpis na podlagi 146. člena ZZK-1, ravnanje zemljiškoknjižnega sodišča, ki je kar samo v izpodbijanem sklepu navedlo pravilno katastrsko občino za sporno nepremičnino, ne predstavlja takšne kršitve postopka, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

8. Prav pa ima pritožba, ko izpostavlja, da je v sklepu o izvršbi kot dolžnica navedena druga oseba kakor v izpodbijanem sklepu. Upnica se v zvezi s tem ne more uspešno sklicevati na domnevno pisno pomoto v sklepu o izvršbi, ko pa je že sama v predlogu za izvršbo kot drugi tožničin priimek navedla priimek Horvat namesto pravilno Hrovat. Ko je zemljiškoknjižno sodišče njeno napako odpravilo, tako da je v nasprotju z izdanim sklepom o izvršbi v izpodbijanem sklepu navedlo pravi dolžničin drugi priimek, je kršilo ne samo načelo formalnosti postopka, na katerega se sklicuje pritožba, ampak tudi načelo pravnega prednika. Po 124. členu ZZK-1 sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Vpisi pa so po 2. odstavku 9. člena ZZK-1 dovoljeni le proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški k knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša. V obravnavanem primeru podatek o dolžnici, ki ga vsebuje sklep o izvršbi, ni enak podatku o lastnici oziroma solastnici sporne nepremičnine, kot je razviden iz zemljiške knjige. Sodišče prve stopnje torej izpodbijanega vpisa ne bi smelo opraviti.

8. Po navedenem je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep ob pravilni uporabi materialnega prava ustrezno spremenilo. K doslej navedenemu je treba dodati le še, da dokazovanje identitete dolžnice, ki ga predlaga upnica v odgovoru na pritožbo, nasprotuje načelu formalnosti postopka iz 124. člena ZZK-1 in zato ni upoštevno.

9. Posledica spremembe izpodbijanega sklepa je v skladu s 3. točko 3. odstavka 161. člena ZZK-1 tudi izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, ter izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

10. Čeprav je pritožnica s pritožbo uspela, do povrnitve svojih stroškov zanjo ni upravičena. V zemljiškoknjižnem postopku namreč po 2. odstavku 120. člena ZZK-1 v zvezi s 1. odstavkom 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in 20/88 ter Uradni list RS, št. 87/02, 131/03 in 77/08) vsak udeleženec trpi svoje stroške.