Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po 5. alinei 6. člena ZDoh se v osnovo za dohodnino všteje dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti, zmanjšan za olajšave, ki se priznajo po tem zakonu. Če se dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se v osnovo za dohodnino všteje tako ugotovljen dobiček, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni.
Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za finance št. 401-823/02 z dne 12. 3. 2003 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila kot neutemeljeno pritožbo tožnika zoper odločbo Davčnega urada A, Izpostave A ... o odmeri dohodnine za leto 2001. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je tožnik v svoji davčni napovedi pod oznako 32 napovedal dobiček v višini 710 000,00 SIT, pripisal normirane stroške v višini 284 000,00 SIT in prispevke za socialno varnost v višini 339 814,00 SIT. Prvostopni organ mu prispevkov ni upošteval pri zmanjšanju davčne osnove, kar je po mnenju tožene stranke pravilno in skladno z določbami 5., 6. in 53. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 44/96). Ugotavlja, da je tožnik sicer predložil potrdilo AAA, da je v letu 2001 plačeval prispevke za socialno varnost ... skladu in da jih je le-ta enotno za vse zavezance mesečno nakazoval preko davčnega urada Zavodu za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje (v nadaljevanju: ZZPIZ). Vendar pa meni, da je treba upoštevati še, da se del teh sredstev zavezancu povrne, saj na podlagi določb Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v SRS (Uradni list SRS, št. 15/76) in Sklepa o ustanovitvi Urada vlade Republike Slovenije za verske skupnosti (Uradni list RS, št. 72/93) Republika Slovenija preko verskih skupnosti krije del prispevkov za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje duhovnikov. Zato po mnenju tožene stranke ni utemeljeno zmanjšanje osnove za dohodnino in tega naslova.
Tožnik v zakonitem roku vlaga tožbo in smiselno predlaga, da sodišče napadeno odločbo tožene stranke odpravi. Navaja, da ne drži trditev v izpodbijani odločbi, da je del sredstev, ki jih zavezanec plačuje za socialno varnost ... skladu AAA, zavezancu povrnjen. Iz potrdila ... sklada, ki ga prilaga, je razvidno, da je višina celotnih prispevkov za leto 2001 znašala 585 192,50 SIT, od česar je tožnik sam prispeval 339 814,00 SIT, drugo pa je nakazala Republika Slovenija. Povrnjena mu je bila torej samo razlika od tega zneska (ki ga uveljavlja v napovedi) in celotnega zneska plačanih prispevkov. V pritožbi pa je tožnik tudi že navedel in predložil dokaz, da prispevke ZZPIZ-u res nakazuje AAA, plačuje pa jih vsak duhovnik sam. Zato meni, da bi mu morali biti upoštevani prispevki kot zmanjšanje davčne osnove.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih zanjo. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Državno pravobranilstvo je kot zastopnik javnega interesa priglasilo udeležbo v postopku z vlogo št. U-A07-1537/2003-3-U z dne 23. 5. 2003. Tožba je utemeljena.
Po 5. alinei 6. člena ZDoh se v osnovo za dohodnino všteje dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti, zmanjšan za olajšave, ki se priznajo po tem zakonu. Če se dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se v osnovo za dohodnino všteje tako ugotovljen dobiček, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni.
V konkretnem primeru ni sporno, da je tožnik kot zavezanec za dohodnino v davčni napovedi uveljavljal zmanjšanje davčne osnove za obvezne prispevke za socialno varnost na podlagi citirane zakonske določbe in da so ti prispevki plačani. Sporno je, ali jih je plačal tožnik kot zavezanec za dohodnino. V tej zvezi pa iz upravnih spisov sledi, da mu prvostopni organ zmanjšanja osnove ni priznal, ne da bi za to navedel razloge. Pomanjkljivosti pa tudi tožena stranka ne popravi. Predloženih dokazil o tem, da je tožnik prispevke plačeval kot fizična oseba, namreč po presoji sodišča ne presodi dovolj določno. Kolikor je iz obrazložitve izpodbijane odločbe razbrati, da še vedno šteje za bistveno, kdo je kot zavezanec za plačilo prispevkov vpisan v evidenco pri davčnem organu, pa tudi nepravilno. Bistveno je, kdo je zavezanec za prispevke po veljavnih predpisih ter drugih aktih ZZPIZ-a. Vendar pa tožena stranka tega ne ugotavlja, ampak (za zavrnitev pritožbe) navede nov razlog, ki naj bi bil v tem, da prispevke plačuje država. Pri tem že spet ne navaja relevantnih pravnih podlag, iz katerih bi sledili konkretni podatki o plačevanju teh prispevkov in njihovi višini. Obenem pa sama pove, da država plačuje le del prispevkov in torej njena odločitev (da se uveljavljanih prispevkov v celoti ne prizna) že iz tega razloga ne more biti pravilna. Sicer pa tožnik tudi ta (novi) razlog argumentirano izpodbija v tožbi in prilaga dokazila o tem, da tistega dela prispevkov, ki jih plača država, v davčni napovedi ni uveljavljal. Ker gre za nov razlog, njegovih navedb ni šteti za tožbeno novoto. In ker se o teh razlogih in teh dokazih tožena stranka še ni izrekla, je potrebno tožbi ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti toženi stranki, da izpelje nov, tokrat popoln ugotovitveni postopek, in ponovno odloči o pritožbi, tokrat ob upoštevanju veljavnih predpisov in vseh tožnikovih navedb ter dokazil, tudi tistih, ki jih je priložil tožbi.
Sodišče je tožbi ugodilo in napadeno odločbo odpravilo na podlagi 1. in 3. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00).