Jedro

Čim je med dediči spor o tem, ali je kdo od njih pridobil določeno zapustnikovo premoženje kot darilo ali pa odplačno, zapuščinsko sodišče ne more izračunati obračunske vrednosti zapuščine in višine nujnega deleža ter ugotoviti, ali je nujni dedni delež posameznih dedičev prikrajšan. Ker gre za spor o dejstvih, zapuščinsko sodišče teh vprašanj ne more samo reševati, saj sodi to v pristojnost pravdnega sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek, ter napotilo oba zapustnikova dediča, hči Z. G. B. in sina U. G., da sprožita več pravd v zvezi s svojimi zahtevki, kot je to razvidno iz II. in III. točke izreka sklepa.

2. Zoper sklep se pritožuje dedič U. G., ki izpodbija sklep v III. točki izreka in predlaga, da pritožbeno sodišče v tem delu razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da bi moralo prvo sodšče pred prekinitvijo postopka najprej ugotoviti obseg in vrednost zapuščine ter izračunati nujni delež in razpoložljivi delež zapuščine in upoštevati zapustnikov dolg ter šele nato napotiti posameznega dediča na pravdo, če bi bil njegov nujni delež prikrajšan. Trdi, da nujni delež sodedinje ni prikrajšan. Pogodba o preužitku SV 1343/2018 z dne 16. 11. 2018 je dejansko prikrita darilna pogodba za nepremičnine na naslovu Ulica 5, ki jih je pridobila sodedinja. Če se te nepremičnine ne bi oddajale, bi jih sodedinja prejela brezplačno, zato bi moralo prvo sodišče na pravdo napotiti njo. Prvo sodišče je napačno presodilo tudi darilno pogodbo z dne 11. 3. 2014, ki je dejansko pogodba o pripoznavi in kupna pogodba. Tudi sodedinja priznava, da je pritožnik na nepremičninah v k. o. X zgradil dva objekta. Razen tega je dedič naredil na teh nepremičninah precej več, zato jih je pridobil odplačno. Napačna je tudi odločitev o napotitvi dediča na pravdo glede ugotovitve, da znesek 23.500 EUR po delni sodni poravnavi D 74/2019 z dne 4. 7. 2019 predstavlja zapustnikov dolg. Samo po sebi je razumljivo, da je po tej sodni poravnavi lahko dedič plačal zgolj zapustnikov dolg. Da je šlo za zapustnikov dolg do D. B. je bilo v času sklepanja delne sodne poravnave vsem sodelujočim jasno. V 4. točki delne sodne poravnave sta se dediča tudi dogovorila, da bosta med seboj še uredila dednopravna razmerja oziroma zahtevke, torej tudi poplačilo dolga zapustnika do D. B. 3. Dedinja Z. G. B. ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz ugotovitev prvega sodišča izhaja, da je med dedičema spornih več dejstev, od katerih je odvisna ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine (28. člen ZD) oziroma kaj vse spada vanjo, ter s tem v zvezi ali je prišlo do prikrajšanja nujnega dednega deleža enega ali drugega dediča. Glede na to je odločitev prvega sodišča o napotitvi obeh dedičev z njunimi zahtevki na pravdo na mestu ter se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na pravilne razloge sklepa prvega sodišča v izpodbijanem delu. Na posamezne pritožbene navedbe dodaja še naslednje.

6. Čim je med dediči spor o tem, ali je kdo od njih pridobil določeno zapustnikovo premoženje kot darilo ali pa odplačno, zapuščinsko sodišče ne more izračunati obračunske vrednosti zapuščine in višine nujnega deleža ter ugotoviti, ali je nujni dedni delež posameznih dedičev prikrajšan. Ker gre za spor o dejstvih, zapuščinsko sodišče teh vprašanj ne more samo reševati, saj sodi to v pristojnost pravdnega sodišča. 7. Pogodba o preužitku (odplačna izročilna pogodba) je odplačen pravni posel. Iz pogodbe o preužitku SV 1343/2018 z dne 16. 11. 2018 je razvidno, da je tudi dedinja prevzela določene obveznosti do zapustnika, zato je manj verjetna pravica dediča, ki trdi, da ta pogodba v razmerju med zapustnikom in dedinjo prikriva darilo zapustnika dedinji. Iz pogodbe izhaja, da je bila dedinja dolžna plačevati zapustniku mesečno rento v znesku najmanj 500 EUR, ne glede na to, ali se nepremičnine na Ulici 5 oddajajo v najem ali ne, zato določila pogodbe ne podpirajo dedičeve trditve, da naj bi dedinja neodplačno pridobila te nepremičnine.

8. Glede nepremičnin v k. o. X je že iz dedičevih navedb smiselno razvidno tudi, da je v določenem delu prejel darilo od zapustnika po darilni pogodbi z dne 11. 3. 2014 ter da zato ne gre (v celoti) za odplačno pridobitev teh nepremičnin. Ker dedič trdi, da je šlo pri tej darilni pogodbi v resnici za odplačno pridobitev nepremičnin od zapustnika, je njegova pravica manj verjetna tudi v tem delu, zato bo moral v pravdi dokazovati, da gre pri tem pravnem poslu (v celoti oz. v določenem delu) za odplačno pogodbo. Okoliščina, da dedinja priznava sodediču, da je na teh nepremičninah zgradil določena objekta (ki zato ne spadata v darilo), ne vpliva na odločitev o napotitvi dediča na pravdo.

9. V zvezi z delno sodno poravnavo z dne 4. 7. 2019 je sicer mogoče, da bi znesek 23.500 EUR iz 2. točke te poravnave lahko predstavljal zapustnikov dolg, vendar pa to iz vsebine te poravnave ni razvidno. Prvi odstavek 4. točke delne sodne poravnave, na katerega se sklicuje dedič, ne daje podlage za zaključek, da bi bila v tem delu pravica dedinje manj verjetna od dedičeve pravice. Zato je tudi v tem pogledu dedičeva pravica manj verjetna.

10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).