Jedro

Tožnika sta s tožbenimi navedbami presegla pritožbene navedbe in pritožbi tožnikov tako nista bili materialno, po vsebini, izčrpani, zaradi česar gre za nedovoljene navedbe, ki jih sodišče ne more upoštevati (prvi odstavek 6. člena ZUS-1). Poleg tega gre hkrati za nedovoljene navedbe novih dejstev in predložitev novih dokazov, ki niso bile podane in izkazane ne v prvostopenjskem postopku (čeprav sta bila po že navedenem tožnika izkazano (vsaj) dvakrat vabljena k udeležbi) ne v pritožbah tožnikov, in za katere v tožbi ni opravičeno, zakaj niso bile navajane že v upravnem postopku, zaradi česar gre za nedovoljene tožbene novote, ki jih sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Center za socialno delo ... (v nadaljevanju prvostopenjski organ, tudi CSD ...) je z izpodbijano odločbo, izdano po uradni dolžnosti, odločil, da se mladoletni A. A., otrok tožnikov, postavi pod skrbništvo (1. točka izreka), da bo dolžnosti skrbnika opravljal CSD ..., tako da bo skrbniške naloge zaupal posameznim strokovnim delavcem CSD ..., da jih opravljajo v njegovem imenu in pod nadzorom (2. točka izreka), da je skrbnik dolžan vestno skrbeti za osebnost, varstvo, vzgojo in koristi mladoletnega varovanca, upravljati z njegovim morebitnim premoženjem in finančnimi sredstvi ter zastopati mladoletnega varovanca (3. točka izreka) in posebni stroški postopka niso nastali (4. točka izreka).

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ odločitev oprl na 201. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), v povezavi s 185. členom tega zakona. Postopek postavitve otroka pod skrbništvo je bil uveden po uradni dolžnosti v zvezi z ugotovitvami v postopku odvzema otroka staršema (tožnikoma), katerima se je očitalo, da ne izvršujeta roditeljske pravice skladno z določbami ZZZDR in v korist otroka. Mladoletni ... je bil z začasno odločbo CSD ... št. 1203-15/2017-273 z dne 11. 8. 2017 odvzet staršema in nameščen v krizni center za otroke. Po sprejetju na psihiatrijo Pediatrične klinike v Ljubljani so pri mladoletnem A. A. želeli opraviti diagnostiko, vendar so za posamezne preiskave potrebovali soglasje staršev kot zakonitih zastopnikov. Soglasje je bilo preklicano neposredno po tem, ko je Okrožno sodišče v Celju določilo stike z otrokom pod nadzorom.

Iz odločbe dalje izhaja, da je pri mladoletnem A. A. ugotovljen hud razvojni zaostanek in avtizem, zaradi česar potrebuje stalno in intenzivno podporo na vseh življenjskih področjih. Zaradi preklica soglasja tožnikov so predvidene preiskave v zvezi z diagnostiko odpadle. CSD ... je tudi uvedel postopek postavitve skrbnika za posebni primer za urejanje določitve preživnine, ki sta jo tožnika skladno s prvim odstavkom 123. člena ZZZDR dolžna plačevati otroku. Na izkazano vabilo se dne 6. 11. 2017 tožnik ni odzval, tožnica pa je izostanek opravičila, vendar pa se v nadaljevanju ni držala dogovora, da bo po odpustu iz bolnišnice poklicala in se dogovorila za nov termin. Na ponovno vabilo CSD z dne 13. 12. 2017 se nihče od tožnikov ni odzval. Tožnika v zvezi s prevozi za učne in rekreacijske aktivnosti ter prevozi v zvezi z zdravstvenim varstvom otroka nista podpisala soglasja, niti nista priskrbela higienskih pripomočkov za otroka. Pleničke je otroku zagotovil CSD s pomočjo donatorstva. V postopku po 120. členu ZZZDR starša s CSD ... nista sodelovala, na vabila se nista odzivala, nista se vključila v socialnovarstvene storitve, kamor sta bila napotena, otroku nista priskrbela njegove zdravstvene kartice. Zaradi tega je CSD po uradni dolžnosti uvedel postopek postavitve pod skrbništvo in staršema posredoval vabilo za dne 2. 2. 2018, vendar se kljub izkazani vročitvi na vabilo nista odzvala, niti opravičila svojega izostanka.

V postopku so bili pridobljeni tudi podatki o stikih staršev z otrokom. Stiki so potekali, dokler nista tožnika otroka brez dovoljenja odpeljala domov ter ga nista želela prostovoljno vrniti nazaj CSD-ju. Zaradi tega je sodišče s sklepom z dne 29. 12. 2017 začasno ukinilo stike, otroka pa so tožnikoma odvzeli 4. 1. 2018 po sodnem izvršitelju v postopku prisilne izvršbe.

Zoper oba tožnika so v času odločanja prvostopenjskega organa potekala preiskovalna dejanja zaradi storitve dveh kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Dodatno tožnik ni prostovoljno nastopil s prestajanjem zaporne kazni za drugo kaznivo dejanje, zato mu je bila dne 8. 3. 2018 odvzeta prostost in je v času odločanja prvostopenjskega organa na prestajanju zaporne kazni.

Organ ni ugotovil razloga, da bi se zaradi spremembe naslova stalnega prebivališča mladoletnega otroka pristojnost za odločanje prenesla iz CSD ... na CSD Ljubljana Bežigrad, saj se pristojnost določa glede na stalno prebivališče starša, pri katerem otrok živi oziroma mu je dodeljen (tretji odstavek 81. člena Zakona o socialnem varstvu). V obravnavanem primeru pa je tožnica v času odločanja prvostopenjskega organa stalno prebivališče še vedno imela prijavljeno na območju CSD ..., zato je ta ostal pristojen za obravnavo.

CSD je glede na vse navedeno zaključil, da starša za mladoletnega otroka ne skrbita. Razvidno je, da mu ne zagotavljata varstva, vzgoje in oskrbe njegovi starosti in zdravstvenemu stanju primerno. Otroka sta ogrožala, s tem ko sta ga neupravičeno odpeljala s sodno določenih stikov in ga zadrževala doma. Tožnika nista priskrbela otroku potrebnih higienskih pripomočkov, nista uredila zdravstvene dokumentacije, preklicala sta soglasje za izvedbo preiskav in se zoper njiju opravljajo preiskovalna dejanja zaradi suma zanemarjanja mladoletne osebe. S tem sta zanemarila potrebno skrb za otroka in opustila izvrševanje komponent roditeljske pravice, ki so jima ostale po odvzemu otroka. Na podlagi 201. člena v povezavi z 185. členom ZZZDR je bilo potrebno zaradi otrokove koristi zagotoviti skrbniško varstvo; za skrbnika je bil postavljen CSD ...

2. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 4. 11. 2019 pritožbi tožnikov zoper prvostopenjsko odločbo zavrnilo.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu (pisni del)**

3. Tožnika v tožbi navajata, da sta vseskozi dobro skrbela za otroka in ni razlogov za postavitev pod skrbništvo. Po njunem mnenju odločitev CSD ... kaže na spor med CSD in tožnikoma, saj je predhodno CSD neupravičeno postavil pod skrbništvo že dva njuna otroka. Zavzemata se tudi za prenos krajevne pristojnosti na CSD Ljubljana, kar pa jima v upravnem postopku ni uspelo.

Iz izvida Dispanzerja za otroke in mladostnike z dne 30. 11. 2017 izhaja, da mladoletnega A. A. nista zanemarjala, saj pri njem niso nikoli našli znakov zanemarjanja ali trpinčenja. Njuna skrb pa izhaja tudi iz dveh zdravniških potrdil pediatra B. B. z dne 27. 9. 2017 in 13. 9. 2017. Vedno sta upoštevala navodila zdravnika, prihajala po zdravila ter dostavljala specialistične izvide. V času, ko je bil otrok tožnikoma odvzet in nameščen v centru za usposabljanje, tožnikoma ni mogoče očitati, da za mladoletnika nista ustrezno zdravstveno skrbela, pa tudi ne, da nista skrbela za njegov psihosocialni razvoj, saj mladoletni A. A. ni bil pri njima. To, da nista priskrbela ustreznih potrebščin za otroka, pa ne sme biti razlog za postavitev otroka pod skrbništvo, saj je premoženjsko stanje tožnikov slabo, oba sta brez dohodkov, v tem postopku pa jima je bila odobrena brezplačna pravna pomoč. Po navedbah tožnikov tudi to, da je tožnik trenutno na prestajanju zaporne kazni za kaznivo dejanje, ki ni v povezavi z mladoletnim sinom, nima nobene povezave s skrbjo za otroka. Tudi glede kazensko preiskovalnega postopka, ki naj bi se vodil zoper njiju, odločba ne pojasni, za kakšno zanemarjanje otrok naj bi šlo in ali gre za tako hude očitke, da je nujen ukrep postavitve otroka pod skrbništvo. To, da sta tožnika otroka neupravičeno odpeljala s stikov, pa bolj kaže na to, da se z odločitvijo CSD o odvzemu otroka nista strinjala. Glede nestrinjanja tožnikov z diagnostiko otroka navajata, da je odločba nepopolna, saj iz odločbe ni razvidno, za kakšen poseg bi šlo in zakaj se tožnika z njim nista strinjala. Posledično se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.

Predlagata odpravo izpodbijanega akta, podredno pa odpravo akta in vrnitev zadeve prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Zahtevata tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

**Odločanje po sodnici posameznici**

5. Sodišče je 10. 5. 2022 sprejelo sklep, da o zadevi odloča po sodnici posameznici, in sicer iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Presodilo je namreč, da gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. Stranke sestavi sodišča pisno niso nasprotovale, pooblaščenec tožnikov pa na izrecno vprašanje sodnice na naroku za glavno obravnavo sestavi sodišča tudi ni nasprotoval. **Glavna obravnava**

6. Sodišče je dne 9. 6. 2022 izvedlo javno glavno obravnavo, ki se jo je udeležil le pooblaščenec tožnikov. Pooblaščenec tožnikov je pojasnil, da je vabila tožnikoma poslal priporočeno po pošti in po e-pošti, na to sta se tožnika tudi odzvala, vendar sta bila kasneje zanj po telefonu nedosegljiva. Toženka se glavne obravnave ni udeležila, sodišču je odsotnost predhodno pisno sporočila.

7. Na glavni obravnavi je pooblaščenec tožnikov navajal, da je že pred obravnavano zadevo CSD posegal v družino tožnikov (tudi glede drugih otrok) in je očitno zaradi tega prišlo do napete situacije med CSD in staršema. Kljub temu pa podatki, še zlasti predložena zdravniška potrdila dispanzerja za otroke, ne kažejo na to, da bi bil A. A. tako ogrožen, da se ga postavi pod skrbništvo. Odločba CSD je res široko napisana, vendar po mnenju pooblaščenca tožečih strank argumentirano bolj „prazna“ oz. neutemeljena. Pojasni tudi, da je v teku še več sodnih postopkov, ki se nanašajo na urejanje družinskih razmerij tožnikov z otroki.

**Dokazni sklep**

8. Na naroku za glavno obravnavo je sodišče vpogledalo naslednje listine: sklep in odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 12007-18/2018/9 z dne 4. 11. 2019 (A2), poročilo Dispanzerja za otroke in mladostnike z dne 30. 11. 2017 (A3), odločbo CSD ... št. 1203-54/2017-272 z dne 23. 5. 2018 (A4), zdravniška potrdila z dne 27. 9. 2017 in 13. 9. 2017 (A5) in v ostale listine upravnega in sodnega spisa. Dokazni predlog za zaslišanje tožnikov je bil na glavni obravnavi umaknjen.

**K I. točki izreka**

9. Tožba ni utemeljena.

10. V obravnavani zadevi je sporna odločitev o postavitvi mladoletnega otroka tožnikov pod skrbništvo. Odločitev je oprta na 201. člen ZZZDR in ugotovitve o opustitvah ter ravnanjih tožnikov, glede na katera kot celoto je prvostopenjski organ zaključil, da kot starša ne zmoreta ravnati v otrokovo korist oziroma zanj skrbeti, drugostopenjski organ pa je razlogovanju prvostopenjskega organa pritrdil. Tožnika v tožbi neustrezno ravnanje zanikata, trdita, da sta za otroka dobro skrbela, navajata, da so očitki neprimernega ravnanja tudi nekonkretizirani, tako da odločbe niti ni mogoče preizkusiti, in odločitev predvsem pripisujeta zaostrenim odnosom med njima in prvostopenjskim organom zaradi še drugih postopkov, vodenih zoper tožnika v zvezi z njuno skrbjo za otroke (med drugim odvzem staršem otroka, omejitev stikov z otrokom, postavitev pod skrbništvo še dveh drugih otrok, itd.).

11. ZZZDR1, kot je bil v času odločanja prvostopenjskega organa v uporabi, je v 201. členu določal, da mladoletnika, ki nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo, postavi center za socialno delo pod skrbništvo.

12. Glede ravnanj in opustitev, na podlagi katerih je prvostopenjski organ zaključeval, da tožnika kot starša mladoletnemu A. A. ne zagotavljata varstva, vzgoje in oskrbe njegovi starosti in zdravstvenemu stanju primerno (pri čemer so zaključki podprti z obsežno strokovno dokumentacijo v upravnem spisu: med drugim z oceno ogroženosti in njeno dopolnitvijo, z dne 13. 2. 2017, psihološkim poročilom Pediatrične klinike, Službe za psihiatrijo, z dne 20. 9. 2017, mnenjem Pediatrične klinike, Službe za psihiatrijo, z dne 28. 9. 2017, in številnimi drugimi dokumenti itd.), sodišče ugotavlja, da jih tožnika v prvostopenjskem postopku nista zanikala, saj se na vabila organa k sodelovanju nista odzivala; iz spisne dokumentacije upravnih spisov izhaja, da jima je izkazano bilo vročeno prvo vabilo z dne 20. 10. 2017 za dne 10. 11. 2017, da se tožnik na to vabilo ni odzval, tožnica pa se je opravičila, vendar nato ni sledila dogovoru, da se po odpustu iz bolnišnice javi zaradi dogovora za nov termin, ter da je tožnikoma izkazano bilo vročeno drugo vabilo z dne 11. 1. 2018 za dne 2. 2. 2018, vendar se nobeden od tožnikov tudi na to vabilo ni odzval. Dalje spisna dokumentacija upravnih spisov izkazuje, da sta tožnika v pritožbah zoper prvostopenjsko odločbo, ki je temeljila na določno opredeljenih očitkih jima glede skrbi za otroka A. A. (povzeto v 1. točki obrazložitve te sodbe), na zgolj splošni ravni navajala, da so bila kršena pravila postopka, nepravilno uporabljeno materialno pravo in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, dalje, nasprotovala odločitvi, da bi bil skrbnik CSD ... ter očitala, da je prav slednji povzročil njunemu otroku hude travme, telesne poškodbe, stisko, posledice na čustvenem, psihološkem in fizičnem področju, da je bil otrok deležen neprimerne oskrbe, zanemarjanja in surovega ravnanja ter da mu je bila storjena nepopravljiva škoda, in dalje, da sta oba prosila za podaljšanje pritožbenega roka preko zakonsko določenega, da bi lahko navedla in z dokazi izkazala dejstva in okoliščine, s katerimi bi izpodbila ugotovitve in zaključke prvostopenjskega organa, pri čemer je tožnik utemeljeval prošnjo za podaljšanje roka z okoliščino, da se nahaja na prestajanju kazni zapora.

13. To pa pomeni, da sta tožnika s konkretnimi tožbenimi navedbami: - _da sta ustrezno skrbela za otroka in da ga nista zanemarjala ter trpinčila ter da sta upoštevala navodila zdravnika, prihajala po zdravila ter dostavljala specialistične izvide, kar izhaja iz predloženih zdravniških potrdil z dne 27. 9. 2017 in 13. 9. 2017 in izvida Dispanzerja za otroke in mladostnike, z dne 30. 11. 2017, - da glede na predložena dokazila ni izkazana taka ogroženost otroka, da bi bila potrebna postavitev pod skrbništvo, - da se jima ne more očitati, da za otroka nista ustrezno zdravstveno skrbela in skrbela za njegov psihosocialni razvoj, saj jima je bil odvzet, - da jima zaradi slabega premoženjskega položaja ni mogoče očitati, da otroku nista zagotovila higienskih pripomočkov, - da je tožnikovo prestajanje zaporne kazni za odločitev nerelevantno, saj nima nobene povezave s skrbjo za otroka, - da glede kazensko preiskovalnega postopka, ki naj bi se vodil zoper tožnika, odločba ne pojasni, za kakšno njuno zanemarjanje otrok naj bi šlo, - da okoliščina, da sta otroka neupravičeno odpeljala s stikov, za odločitev ni relevantna, - da odločba tudi ne pojasni, s kakšno diagnostiko otroka se nista strinjala, - da niso v celoti dokazani očitki glede ravnanj in opustitev, ki se nanašajo na zdravstveno kartico in prevoze, in - da se odločbe iz tega razloga ne da preizkusiti,_ **presegla pritožbene navedbe in pritožbi tožnikov tako nista bili materialno, po vsebini, izčrpani,** zaradi česar gre za nedovoljene navedbe, ki jih sodišče ne more upoštevati **(prvi odstavek 6. člena ZUS-1).** Poleg tega gre hkrati za nedovoljene navedbe novih dejstev in predložitev novih dokazov (zdravniških potrdil, izvida Dispanzerja za otroke in mladostnike), ki niso bile podane in izkazane ne v prvostopenjskem postopku (čeprav sta bila po že navedenem tožnika izkazano (vsaj) dvakrat vabljena k udeležbi) ne v pritožbah tožnikov, in za katere v tožbi ni opravičeno, zakaj niso bile navajane že v upravnem postopku, zaradi česar gre za nedovoljene tožbene novote, ki jih sodišče ne more upoštevati **(52. člen ZUS-1).**

14. Tudi zatrjevanje tožnikov v tožbi in na glavni obravnavi, da je odločitev zanju neugodna (med drugim) zaradi zaostrenih odnosov med prvostopenjskim organom in tožnikoma zaradi še drugih postopkov, ki jih vodi organ v zvezi z njuno skrbjo za še druge otroke, in da je izpodbijana odločba kljub obsežnosti vsebine neargumentirana, ne zadosti zahtevi po materialni izčrpanosti pritožbe, ter sodišče na te navedbe kot nedovoljene vsebinsko ne odgovarja.

15. Sodišče dodaja, da sta z glavno obravnavo tožnika dobila možnost dopolniti svoje navedbe, vendar relevantnih dovoljenih navedb nista podala. Tožnika sta bila udeležena tudi le po pooblaščencu, osebno pa se naroka brez opravičila nista udeležila, čeprav sta bila vabljena tudi zaradi zaslišanja, pri čemer je pooblaščenec pojasnil, da je tožnikoma vabili na glavno obravnavo vročil, nato pa sta bila zanj nedosegljiva.

16. Za nadaljnje tožbene navedbe, o nestrinjanju tožnikov z odločitvijo, da bo dolžnosti skrbnika opravljal CSD ..., pa sodišče ugotavlja, da jih je šteti kot dopustne. Tožnika sta namreč tako navajala že v pritožbah. Vendar navedbe sodišče presoja kot neutemeljene. Že prvostopenjski organ je izbiro skrbnika obrazložil in utemeljil z dejanskimi in pravnimi razlogi. Navedel je, da je ugotovil, da starša oziroma otrok nimajo socialne mreže in sorodnikov, ki bi bili pripravljeni prevzeti dolžnosti otrokovega skrbnika (kar, kot ugotavlja sodišče, dokumentacija upravnih spisov potrjuje, saj so bili opravljeni razgovori s sorodniki staršev), zato je na podlagi 185. člena ZZZDR2 odločil, da bo CSD ... sam opravljal dolžnost skrbnika. Tožnik teh ugotovitev ni niti izpodbijal, tožnica pa je protispisno in nekonkretizirano navajala, da organ ni poskušal za skrbnika določiti koga od otrokovih bližnjih, vendar s temi navedbami zaključkov organa ni uspela izpodbiti. Da (tudi) s predlogom za prenos krajevne pristojnosti za reševanje zadeve na CSD Ljubljana nista uspela, pa navajata tožnika že sama.

17. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene oziroma nedopustne, ugotovilo pa tudi ni kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka**

18. Stroškovni zahtevek tožnikov je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, da sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 ZZZDR je veljal do 14. 4. 2017, uporabljal pa se je do 14. 4. 2019. 2 Po prvem odstavku 185. člena ZZZDR lahko center za socialno delo odloči, da osebi pod skrbništvom ne bo določil skrbnika, ampak bo to dolžnost opravljal sam, po tretjem odstavku tega člena pa v tem primeru lahko zaupa posamezne naloge drugim strokovnim osebam, da jih opravljajo v njegovem imenu in pod njegovim nadzorstvom.