Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba II Cp 2985/2013

ECLI:SI:VSLJ:2013:II.CP.2985.2013 Civilni oddelek

odpoved najemne pogodbe izpraznitev stanovanja odpovedni razlog odpoved najemne pogodbe pri neprofitnem najemu lastništvo primernega stanovanja kasneje nastale okoliščine
Višje sodišče v Ljubljani
20. november 2013

Povzetek

Sodišče je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da je obstajal odpovedni razlog za najemno pogodbo, ker je bil soprog tožene stranke lastnik drugega primernega stanovanja. Sodišče je zavrnilo pritožbo tožene stranke, ki je trdila, da je bilo lastništvo le navidezno in da je prenos lastništva potekal z nepoštenim namenom. Sodišče je ugotovilo, da so okoliščine, ki utemeljujejo odpovedni razlog, obstajale že pred vložitvijo tožbe, in da je tožena stranka dolžna povrniti pravdne stroške tožnici.
  • Obstoj odpovednega razloga za najemno pogodbo.Ali je obstajal odpovedni razlog za najemno pogodbo v skladu s petim odstavkom 103. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1)?
  • Ugotavljanje lastništva nepremičnine.Kako sodišče obravnava lastništvo nepremičnine in morebitne prenose lastništva v kontekstu odpovedi najemne pogodbe?
  • Upoštevanje družinske tradicije in dedovih dolžnosti.Ali je sodišče pravilno presodilo o relevantnih razlogih za lastništvo in družinski tradiciji v zvezi s prenosom lastništva?
  • Pravdne stroške in zamudne obresti.Kako sodišče odloča o pravdnih stroških in zamudnih obrestih v primeru zavrnitve pritožbe?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Odpovedni razlog je obstajal, saj je bila pri drugem primernem stanovanju – stanovanjski hiši vknjižena lastninska pravica soproga toženke. Okoliščine, ki utemeljujejo obstoj odpovednega razloga v smislu petega odstavka 103. člena SZ-1, so torej obstajale že pred vložitvijo tožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se najemna pogodba, sklenjena dne 29.11.1993, med tožnico najemodajalko K. H. in toženko najemnico N. S. za enoinpolsobno neprofitno stanovanje št. 26 v šestem nadstropju večstanovanjske hiše C. št. v L. odpove, z 90 dnevnim odpovednim rokom (1. točka izreka); da je toženka S. N. dolžna izprazniti navedeno stanovanje in se iz njega izseliti z uporabniki vred in ga praznega oseb in stvari izročiti tožnici v roku 90 dni po pravnomočnosti odločbe pod izvršbo (2. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da je toženka dolžna povrniti tožnici pravdne stroške v skupnem znesku 261,84 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, iz vseh pritožbenih razlogov po ZPP. Uvodoma povzema predhodni postopek pred sodiščem ter navaja, da je sklepu Višjega sodišča II Cp 2008/2012 sodišče sledilo le delno, saj je izvedlo le predlagan dokaz z zaslišanji in v spis vključilo listino z dne 1.7.2011, ki pa je v sodbi ne omeni. Ta dokument po mnenju tožene stranke vsebuje bistvene navedbe o okoliščinah lastništva nad sporno nepremičnino in s prenosom lastništva. Prav tako se sodišče ni opredelilo glede za toženo stranko bistvenega ugovora, to je o relevantnih razlogih za lastništvo soproga. Meni, da iz stanja spisa izhaja kršitev prvega odstavka 362. člena ZPP, prav tako pa tudi bistvena kršitev določil pravdnega postopka po 14. točki prvega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče v sodbi povzema le nesporna, neprerekana dejstva, da je bil soprog tožene stranke lastnik sporne nepremičnine do 8.8.2011, zaključilo je, da je bil prenos na sina tožene stranke opravljen z namenom izogiba uporabi določila petega odstavka 103. člena SZ-1, kar je ocenilo kot odsvojitev z nepoštenim namenom. Trditev tožene stranke, da je bil njen mož vseskozi prehodni lastnik, sodišče opredeljuje kot dokaz prenosa lastništva z nepoštenimi nameni. Tožena stranka navaja, da je do prenosa sporne nepremičnine na sedanjega lastnika z darilno pogodbo z dne 22.7.2011 dejansko prišlo zaradi odpovedi stanovanjske pogodbe s strani tožeče stranke in tega ni zanikala, v nasprotnem primeru bi prenos opravili konec septembra 2014, prereka pa očitek nepoštenega namena. Prepričana je, da bi sodišče sklepalo drugače, če bi se seznanilo z besedilom dokumenta, sklenjenega med dedom in očetom sedanjega lastnika. Le s spregledom navajanega dokumenta tožena stranka razume dejstvo, da sodišče ni zavzelo stališča o neupoštevanju družinske tradicije. Dedova dolžnost je pospremiti vnuke v samostojno življenje z obdarovanjem, to v ničemer ne odstopa od pravnih norm. Opozarja še na dvomljiv oziroma dvoumen zapis izreka sodbe glede pravdnih stroškov. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita kršitev določbe pravdnega postopka iz prvega odstavka 362. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku sledilo napotkom sodišča druge stopnje, vse dokaze, na katere je bilo opozorjeno, je izvedlo, med drugim je vpogledalo tudi sporno listino na listovni številki B4 (glej zapisnik o glavni obravnavi z dne 20.5.2013), ne glede na to, da se v sodbi posebej o sporni listini ni opredeljevalo. Prav tako ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je tožena stranka v pritožbi sploh ne konkretizira, Višje sodišče pa pomanjkljivosti, zaradi katerih sodbe ne bi moglo preizkusiti, ni našlo.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je bil mož toženke ob vložitvi tožbe dne 13.10.2011 v zemljiški knjigi naveden kot lastnik stanovanjske hiše, stoječe na parc. št. 979/16 k.o. X, da pa je navedeno nepremičnino odsvojil, saj je bil 8.8.2011 pri zemljiški knjigi vložen predlog M. N. za vknjižbo lastninske pravice pri tej nepremičnini na podlagi darilne pogodbe z dne 22.7.2011. Nadalje je ugotovilo, da navedena stanovanjska hiša predstavlja primerno stanovanje v skladu z določbo 10. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1) in te ugotovitve pritožba ne izpodbija.

6. Tožena stranka se je v odgovoru na tožbo branila s tem, da je na dan vložitve tožbe njen mož le še navidezno lastnik sporne nepremičnine in je iz tega razloga tožbeni zahtevek neutemeljen, vendar napačno, saj sodišče v pravdi ugotavlja, ali so okoliščine, ki opravičujejo odpoved najemnega razmerja, nastopile med trajanjem najemnega razmerja. Obstoj odpovednega razloga se torej ugotavlja za nazaj (prim. sklep II Ips 36/2007) in ne na dan vložitve tožbe. Ni dvoma, da je bil še v mesecu juniju, ko je tožeča stranka toženo stranko z dvema dopisoma obvestila o ugotovljenem lastništvu drugega primernega stanovanja njenega soproga ter posledično o odpovedi najemne pogodbe s strani tožeče stranke, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, podan odpovedni razlog po petem odstavku 103. člena Stanovanjskega zakona – SZ-1. Glede na izkazano lastništvo drugega primernega stanovanja s strani moža tožene stranke v mesecu juniju 2011, se slednja ne more sklicevati na „prehodno“ lastništvo. Takšnega lastništva namreč veljavni pravni red ne pozna.

7. Odpovedni razlog je torej v juniju 2011 obstajal, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila v juniju 2011 pri drugem primernem stanovanju – stanovanjski hiši, stoječi na parc. št. 979/16 k.o. X vknjižena lastninska pravica soproga toženke. Okoliščine, ki utemeljujejo obstoj odpovednega razloga v smislu petega odstavka 103. člena SZ-1, so torej obstajale že pred vložitvijo tožbe.

8. V nadaljevanju pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, kako kasneje nastale okoliščine vplivajo na upravičenje tožeče stranke do odpovedi najemnega razmerja. Pri tem je ugotovilo, da je do ravnanje moža toženke, kot priznava sama toženka tudi v pritožbi, dejansko prišlo zaradi odpovedi stanovanjske pogodbe s strani tožeče stranke in v cilju odpraviti odpovedni razlog. Glede na to, da že iz samega zatrjevanja tožene stranke izhaja, da bi bil sicer njen mož dolžan prenesti sporno nepremičnino na sina šele na njegov 25. rojstni dan, do prenosa pa je prišlo predčasno ravno zaradi odpovedi stanovanjske pogodbe, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo takšno ravnanje nepošteno in storjeno zato, da bi prišlo do izognitve uporabi določbe petega odstavka 103. člena SZ-1. 9. Glede na to, da je bil soprog tožene stranke v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik brez kakršnihkoli omejitev, opredeljevanje o relevantnih razlogih za lastništvo v sodbi sodišča prve stopnje ni bilo potrebno, prav tako se ni bilo potrebno izjasnjevati o družinski tradiciji in dedovi dolžnosti. Posledično se sodišču tudi ni bilo potrebno izjasnjevati o sicer vpogledani listini pod prilogo B4, ki po vsebini sicer potrjuje izpovedbo zaslišanih prič, glede katerih pa se je sodišče prve stopnje izjasnilo in jim pravilno ni sledilo. Sicer pa toženi stranki ni slediti tudi zato, ker je njen mož z nepremičnino razpolagal tako, da jo je obremenil (glej izpovedbo moža toženke, da sta bili na parcelo vzeti dve hipoteki, ena na njegovo ime in ena na ime njegove žene, v skupni višini 134.000,00 EUR), kar trditev o „prehodnem“ lastništvu tudi izpodbija.

10. Glede na navedeno je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, pa je, glede na obstoj razloga za odpoved najemne pogodbe pri neprofitnem najemu, pravilno uporabilo tudi materialno pravo, s tem, ko je razsodilo, da se najemna pogodba za sporno stanovanje odpove z 90 dnevnim odpovednim rokom in je tožena stranka dolžna sporno stanovanje izprazniti in ga praznega vseh oseb in stvari izročiti tožnici (112. člen SZ-1). Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

11. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede stroškovnega dela odločitve sodbe sodišča prve stopnje, saj je v tem navedeno, da tečejo zakonske zamudne obresti od dneva izvršljivosti odločbe dalje.

12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP in 154. člen ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia