Jedro

Tudi če je neposredni vzrok škodnemu dogodku npr. neurje, zaradi katerega odpade del gradbe, se bo imetnik gradbe lahko razbremenil odgovornosti le v primeru, če bo dokazal, da je bila gradba zgrajena v skladu z ustreznimi tehničnimi standardi oz. da je bila strokovno in skrbno vzdrževana.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi ter se izpodbijana sodba z dne 3. 9. 2019, popravni sklep z dne 10. 10. 2019 in dopolnilna sodba z dne 22. 10. 2019 razveljavijo in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo po temelju zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine, s popravnim sklep z dne 10. 10. 2019 je popravilo očitne pisne napake sodbe v stroškovnem delu (zamenjava poimenovanja stranke, ki je dolžna plačati pravdne stroške ostalim), z dopolnilno sodbo pa je odločilo še o stroških stranskih intervenientov.

2. Zoper vse tri odločbe se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožnik, ki ne sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru tožene stranke niso odgovorne za škodo, ki mu je nastala, ko so na njegovo vozilo padli strešniki s stavbe Ž. cesta, ker naj bi tožene stranke dokazale, da škoda ni posledica pomanjkljive kakovosti gradnje, ampak močnega vetra, ki je naraven pojav in na katerega niso mogle vplivati in odvrniti nevarnosti. Pritožnik meni, da so tožene stranke ponudila samo pavšalno navedbo o tem, da je hiša dobro vzdrževana. Prav tako pritožnik ne sprejema ugotovitve sodišča, da so bile poškodovane stavbe na več naslovih in da zato tožnik ne more trditi, da je bila na vseh teh stavbah slabo narejena kritina. Meni, da sodišče nima strokovnega znanja, da bi ovrglo trditev tožeče stranke in bi glede na obrnjeno dokazno breme morale tožene stranke dokazati, da so bile vse stavbe, s katerih so padli strešniki, kvalitetno grajene. Tožene stranke so samo navedle, da je plačala zavarovalnica škodo v 21 primerih, pri čemer niso ponudile dokaza o kakovosti gradnje na teh objektih in kakšna škoda je konkretno nastala. Pritožnik opozarja, da je sodišče le na podlagi izpovedb prič D. S. in A. K. ugotovilo, da je vzrok škode v močnem vetru in ne v pomanjkljivi kakovosti gradnje. Sodba nima razlogov o tem ali je veter, ki je pihal, pričakovan ali nepričakovan dogodek, prav tako ne o tem, ali je veter, ki je pihal z najmočnejšim sunkom 17,1 m/s tako močan veter, da ga ni bilo mogoče pričakovati, kakor tudi ne o tem, ali bi morali strešniki pri tej hitrosti ostati na strehi, če bi bila gradnja kakovostna. Pritožnik zaradi tega meni, da je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke prvega ostavka 339. člena ZPP. Po mnenju pritožnika je namreč zaradi očitane pomanjkljivosti ni mogoče preskusiti, prav tako pa nima razlogov o odločilnih dejstvih. V zvezi s 160. členom OZ pritožnik navaja, da gre za objektivno odgovornost lastnika stavbe in zato obrnjeno dokazno breme – tožene stranke bi morale z izvedencem gradbene stroke dokazati, da je bil objekt kakovostno grajen in vzdrževan, da je gradnja ustrezala gradbenim normativom, da vetra s hitrostjo 17,1 m/s ni mogla pričakovati oz. če bi ga lahko pričakovala, da je storila vse, da bi odvrnila nevarnost padca. Res je, da so se pred desetletjem zamenjali strešnike, a se hkrati niso zamenjale letve, kar pomeni, da so bili novi strešniki nameščeni na stare letve, poleg tega je na SZ strani stavbe na delu, kjer je podstrešje, luknja premera 1 m (zaradi zračenja). Ko zapiha močan veter, gre ta na podstrešje, nastane podpih, ki vrže strešnike. Tožene stranke so zato po škodnem dogodku luknjo zaprle s pločevino. Tem dejstvom tožene stranke in stranska intervenienta niso oporekali, sodba pa o tem nima dejstev. Sodba prav tako nima razlogov o navedbah tožeče stranke, da je potrebno pri projektiranju oz. gradnji upoštevati, da bo pihal veter s hitrostjo do 20 m/s. Pritožnik meni, da je veter hitrosti 17,1 m/s običajen veter in po pravilih zavarovalnice niti ni veter, ki bi dosegel hitrost viharnega vetra. Veter je pihal pod vrednostjo, ki jo morajo zdržati stavbe in ni bil nepričakovan, tožene stranke bi posledice lahko preprečila že s tem, če bi objekt ustrezal standardu gradnje v osrednji Sloveniji. V zvezi z ugotovitvijo sodišča, da dogodek, ko so v letu 2017, nekaj po obravnavanem dogodku, strešniki padli tudi na vozilo priče H., ni v povezavi z obravnavanim dogodkom in da je potrebno pri vsakem dogodku ugotoviti vzrok, pritožnik meni, da je takšna ugotovitev zmotna. Po njegovem mnenju je bistveno, da so v obeh primerih strešniki padli z iste strehe: enkrat ko je bil veter in drugič, ko vetra ni bilo. S tem, ko sodišče ni zaslišalo priče, ki bi izpovedovala o tem drugem padcu strešnikov, je zakrivilo kršitev 8. točke prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je bila pritožniku s tem onemogočen dokaz o slabi gradnji. Z opustitvijo dokaza z izvedencem cenilcem pa je bil tožniku preprečena ugotovitev višine škode na avtomobilu. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi sodbo prve stopnje, popravni sklep in dopolnilno sodbo, priglasil pa je tudi pritožbene stroške.

3. Tožene stranke in stranska intervenienta na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 160. člena Obligacijskega zakonika2 (v nadaljevanju OZ), ki pravi, da je za škodo, ki nastane s tem, da se poruši ali odpade del gradbe, odgovoren imetnik gradbe, razen če dokaže, da dogodek ni posledica pomanjkljive kakovosti gradbe in da je storil vse, da bi odvrnil nevarnost. Opeka, ki pade s strehe stavbe, je vsekakor sestavina nepremičnine3, zaradi česar ne gre v opisanem primeru za situacijo iz 159. člena OZ, kot je v odgovoru na tožbo pravilno opozorila tudi tožena stranka.

7. Odgovornost imetnika gradbe je objektivna, razbremeni se lahko le, če dokaže, da škodni dogodek ni posledica pomanjkljive kakovosti gradbe. Pogoje pod katerimi je možna ekskulpacijo odgovornosti iz 160. člena OZ ureja 153. člen OZ in sicer je po prvem odstavku tega člena imetnik prost odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. 160. člena OZ pa vsebuje dodatno zahtevo in sicer se upoštevaje to določbo na višjo silo ne more izgovarjati imetnik gradbe, če je do škodnega dogodka prišlo zaradi pomanjkljive kakovosti gradbe. Dokazno breme je v tem primeru na imetniku gradbe, ki mora dokazati, da je bila gradba zgrajena v skladu z ustreznimi tehničnimi standardi oz. da je bila strokovno in skrbno vzdrževana4. Povedano drugače: tudi če je neposredni vzrok škodnemu dogodku npr. neurje, zaradi katerega odpade del gradbe, se bo imetnik gradbe lahko razbremenil odgovornosti le v primeru, če bo dokazal, da je bila gradba zgrajena v skladu z ustreznimi tehničnimi standardi oz. da je bila strokovno in skrbno vzdrževana.

8. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek po temelju zavrnilo, saj je štelo, da tožene stranke niso odgovorne za škodo, ki jo je utrpel tožnik, ker so uspele dokazati, da škoda ni posledica pomanjkljive kakovosti gradnje, ampak naj bi bila posledica močnega vetra, na katerega tožene stranke niso imele vpliva in tudi niso mogle odvrniti te nevarnosti. Pri tem se je oprlo na izpovedbi prič: D. S., zaposlenega pri toženi stranki S., d. o. o., in A. K., zaposlenega pri stranskem intervenientu (Zavarovalnica X., d. d.). Oba sta izpovedala, da je bil na dan škodnega dogodka v T. vihar oz. kratkotrajno neurje, ki je poškodovalo več objektov. Da je bila streha, s katere so odpadli strešniki, vzdrževana, sodišče prve stopnje sklepa tudi iz dejstva, da je med pravdnimi strankami nesporno, da je bila streha nekaj let nazaj obnovljena. Nadalje je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na dejstvo, da je Zavarovalnica X., d. d., toženi stranki izplačala odškodnino zavarovanega rizika viharja za 21 poškodovanih objektov v T. Sodišče prve stopnje je tako sklepalo, da je vzrok za škodo, ki jo je utrpel tožnik, v nenadnem in zelo močnem vetru, ki ne izvira iz sfere toženih strank in nanj tudi niso imele vpliva. Vzrok za škodo torej po mnenju sodišča prve stopnje ni v pomanjkljivi kakovosti gradnje.

9. V zvezi s tem v pritožbi pritožnik ponavlja svoje navedbe o projektni hitrosti. Že v vlogi z dne 5. 9. 2018 je namreč opozoril na projektno hitrost vetra, ki mora biti upoštevana pri projektiranju zgradb in znaša v nižinah Republike Slovenije (kar pomeni tudi območje T.) 20 m/s, pri tem se je skliceval na spletni Geoportal ARSO. Hkrati je opozoril, da je v T. 10. 8. 2017 ob 18.00 hitrost sunka vetra znašala 17,1 m/s, kar potrjujeta tudi toženi stranki S., d. o. o., in Občina T. v odgovoru na tožbo. Tožnik v zvezi s tem zatrjuje, da morajo tudi strehe starejših zgradb zdržati pričakovan veter do 20 m/s in da je v T. veliko starejših zgradb, tudi v soseščini zgradbe s katere so padli strešniki, pa z njih veter ni pometal strešnikov. Po mnenju tožnika je zato veter takšne hitrosti na območju T. pričakovan. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je vprašanje projektne hitrosti (in v zvezi s tem tudi vsa ostala, v začetku te točke obrazložitve navedena vprašanja) pravno pomembno za odločitev ali je vzrok škodnemu dogodku v pomanjkljivi kakovosti gradbe. Kljub temu pa se sodišče prve stopnje do teh dejanskih trditev tožnika ni opredelilo. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitve svoje odločbe, tudi opredeli5. Eden od primerov kršitve strankine pravice do izjavljanja je tudi, ko se sodišče ne opredeli do katere strankinih navedb, ki bi bila glede na pravno stališče, kot je sprejeto v sodbi, lahko pomembna6. In ravno do takšne kršitve je prišlo v tej zadevi, ko je sodišče s tem, ko se ni opredelilo do po prepričanju pritožbenega sodišča pravno pomembnih trditev tožnika, tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem: tožnik je na eni strani ponudil z dokazi podprte trditve7, ki so vsekakor pravno pomembne za ugotovitev kakovosti gradbe s katere so padle strešne opeke8, na drugi strani pa je sodišče te njegove pravno pomembne trditve spregledalo ter se do njih ni opredelilo in jih primerjalo z drugimi dokazi. Zato se kakovosti gradbe v smislu, ki ga zatrjuje tožeča stranka, tudi v pritožbenem postopku ne more preverjati. Vse to pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Že iz tega razloga je bilo treba sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj pritožbeno sodišče kršitve postopka glede na njeno naravo ne more odpraviti samo (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje se namreč ni opredelilo do celega sklopa dejstev pomembnih za odločitev o odgovornosti toženih strank oz. o ekskulpaciji njihove odgovornosti, zato bi šele pritožbeno sodišče prvič presojalo ta pravno odločilna dejstva, kar ne bi pomenilo le dopolnitve dokaznega postopka (355. člen ZPP), pač pa, kolikor gre za vprašanje kakovosti gradbe, njegovo celotno izvedbo. To bi lahko pomenilo poseg v strankino ustavno pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS, URS) in s tem rušenje načela dvostopenjskega sojenja (predvsem glede ugotavljanja celotnega dejanskega stanja).

10. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do navedb tožeče stranke o projektni hitrosti vetra, jih primerjati z ugotovljeno hitrostjo vetra in drugimi ugotovljenimi dejstvi ter ponovno odločiti o odgovornosti toženih strank.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

12. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Uradni list RS, št. 26/99, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami 2 Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami 3 Plavšak, N. v Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 909 4 Plavšak. N. v Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 913 5 Zobec, J. v Pravdni postopek - Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 300, glej tudi odločba US RS Up-373/97, z dne 22. 2. 2001 6 Zobec, J. v Pravdni postopek - Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 290 7 o projektni hitrosti na različnih nadmorskih višinah; o tem da tudi za T. velja projektna hitrost 20 m/s; da takšna hitrost velja tudi za starejše zgradbe; da gre pri vetru, kot je pihal in upoštevaje projektno hitrost, za pričakovan dogodek. 8 Gre namreč za trditev, ki se nanaša ravno na veter, ki pa naj bi bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje vzrok za škodni dogodek