Jedro

Zasnova postopka po ZVEtL ni takšna, da bi se v njem razreševala sporna lastninskopravna vprašanja, to pomeni, da jih ne rešuje niti nepravdno sodišče samo niti postopka ne prekine, da bi stranke napotilo na pravdo.

Sklep po ZVEtL ni ovira, da udeleženci svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot na posamezne dele zgradbe, ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi gre za postopek po določbah ZVEtL(1).

2. Sodišče prve stopnje je izdalo končen sklep, s katerim je na stavbi z ID št. 000, ki stoji na nepremičnini s parc. št. 3049/1, k. o. X, vzpostavilo etažno lastnino. Določilo je posamezne dele stavbe, splošne dele stavbe ter ugotovilo obstoj lastninske pravice za vsak posamezni del stavbe. V točki V.6 je kot lastnika posameznega dela stavbe z ID 000-6 določilo Občino X. 3. Zoper odločitev v točki V.6 vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Sklicuje se na vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj v izpodbijanem delu sklep spremeni tako, da odloči, da je lastnik tega posameznega dela nasprotni udeleženec. Podredno predlaga razveljavitev opisanega dela sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožnik se sklicuje na 4. člen ZVEtL in trdi, da predložena najemna pogodba ne ustreza definiciji pravnega naslova iz citiranega zakonskega člena. Takšen naslov bi bila lahko pogodba o neodplačnem prenosu lastninske pravice na spornem stanovanju, vendar je sodišče neuspešno pozvalo nasprotnega udeleženca, naj to pogodbo predloži. Nasprotni udeleženec je odgovoril, da z njo ne razpolaga. Zato meni, da Občina X ne razpolaga s pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice.

5. Meni, da bi predlagatelj moral sprožiti postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine. Poudarja, da mu je z izpodbijanim sklepom odvzeta lastninska pravica brez ustreznega zakonskega postopka, kar predstavlja tako kršitev ustavnih pravic (poseg v 33. člen Ustave RS), kakor kršitev konvencijskih pravic (protokol št. 1 k EKČP).

6. Pritožba je bila vročena ostalim procesnim subjektom, nanjo je odgovorila Občina X in predlagala njeno zavrnitev. Trdi, da je predlog oprt na določbo 6. člena ZVEtL, ki govori o domnevah priposestvovane lastninske pravice.

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Zasnova postopka po ZVEtL ni takšna, da bi se v njem razreševala sporna lastninskopravna vprašanja, to pomeni, da jih ne rešuje niti nepravdno sodišče samo niti postopka ne prekine, da bi stranke napotilo na pravdo. Slednje je z določbo 17. člena ZVEtL izrecno izključeno. Nepravdno sodišče zato o spornih dejstvih odloči v izrazito poenostavljenem postopku in sicer v skladu z domnevami iz 9. člena ZVEtL, po pravilu iz 11. člena ZVEtL ter na podlagi merila o bolj verjetni pravici iz 17. člena ZVEtL. Takšna poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, vendar pa je pravna kakovost odločitve zato manjša do te mere, da sklep po ZVEtL ni ovira, da udeleženci svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot posamezne dele zgradbe, ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih (25. člen ZVEtL)(2).

9. Prav zato, ker zaradi določbe 25. člena ZVEtL pritožnik, kljub izpodbijanemu sklepu, svojo morebitno lastninsko pravico še vedno lahko sodno varuje, je njegova teza o protipravnem posegu v ustavno in konvencijsko varovano lastninsko pravico, neutemeljena.

10. Postopek po ZVEtL je zaradi pravila iz 4. člena torej poenostavljen in formaliziran. Pravni naslov po tem zakonu je namreč praviloma zgolj listina. To izključuje, da bi sodišče ugotavljalo, ali ni ob določenih pravno relevantnih dejstvih posameznik po samem zakonu pridobitelj lastninske pravice. Vendar pa zakon pozna izjemo. Ta se nanaša na priposestvovanje in je urejena v 6. členu zakona. Tudi tu je vsebovanih nekaj domnev, ki poenostavljajo ugotovitev pogojev za priposestvovanje. Po prvem odstavku 6. člena mora tako pridobitelj verjetno izkazati pogoje za priposestvovanje. Pri tem se šteje, da so verjetno izkazani pogoji za priposestvovanje, če pridobitelj izkaže 10 let trajajočo posest na posameznem delu stavbe. Dodatna domneva je vsebovana v četrtem odstavku 6. člena. Ta se nanaša na posredno posest in v zvezi z njo se zakon sklicuje na registrirano najemno pogodbo. Registrirana najemna pogodba vzpostavlja domnevo posredne posesti.

11. V predlogu (glej list. št. 25, 26) se glede sedaj spornega posameznega dela zgradbe legitimacija Občina X izrecno opira na 6. člen ZVEtL. Predlogu je tudi predložena registrirana najemna pogodba (A34), ki je bila sklenjena 3. 3. 1999. Niti v pritožbenem postopku ni sporna posredna posest Občine X od tega datuma dalje.

12. V vlogi z dne 3. 4. 2014 je ponovljeno, da Občina X legitimacijo utemeljuje s priposestvovanjem.

13. Ker so torej izpolnjeni pogoji po 6. členu ZVEtL, predlagatelju ni bilo treba vzpostavljati listine o pravnem naslovu po postopku iz petega odstavka 23. člena ZVEtL.

14. Ker je tako, pritožba (ki trdi drugače) ni utemeljena. Ker ob tem niso podani niti razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo. Procesno pooblastilo je podano v 2. točki 365. člena ZPP(3) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku ter v zvezi s 13. členom ZVEtL.

(1) Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (Uradni list RS, št. 45/2008).

(2) Takšno stališče je vsebovano tudi v odločbah VSL opr. št. I Cp 833/2014 ter I Cp 1525/2014. (3) Zakon o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 73/2007 – Uradno prečiščeno besedilo; ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa).