Jedro

Neposredna izvršilna dejanja izpraznitve in izročitve nepremičnine, za katero je v postopku osebnega stečaja odrejena prodaja, se glede na izrecno in jasno določbo četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP ne opravljajo v izvršilnem postopku preko izvršitelja, pač pa jih v postopku osebnega stečaja (še pred dejansko prodajo) opravlja stečajni upravitelj namesto izvršitelja. V konkurenci opravljanja teh dejanj (torej ali pred izvršilnim ali pred stečajnim sodiščem) gre za vprašanje pristojnosti izvršilnega sodišča – kot je bilo že zapisano, neposredno izvršbo v takem primeru v okviru postopka osebnega stečaja opravlja stečajni upravitelj v vlogi in s pooblastili izvršitelja, zato izvršilno sodišče za tako izvršbo ni pristojno.

Specialna ureditev v ZFPPIPP, po kateri neposredno izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine v stečajnem postopku opravlja upravitelj, ne ločuje situacij, ko stečajni dolžnik sodeluje, in situacij, ko ne sodeluje in nasprotuje izpraznitvi in izročitvi nepremičnin, kot neutemeljeno uveljavlja pritožba. Neutemeljene so tudi navedbe, da upravitelj za taka dejanja ni pooblaščen in da nima ustreznih znanj in izkušenj. Vloga upravitelja pri opravljanju izvršilnih dejanj je namreč po trenutno veljavni ureditvi enaka kot vloga izvršitelja, kar pomeni, da ZFPPIPP predpostavlja, da ima upravitelj vse potrebne pristojnosti in je usposobljen za opravljanje teh izvršilnih dejanj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za izvršbo z dne 23. 11. 2021. 2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščenki pritožuje upnica (stečajna upraviteljica dolžnice) iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti zaradi napačne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in imenovanje izvršitelja za opravo neposrednih dejanj izvršbe. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Stečajna upraviteljica dolžnice je kot upnica zoper dolžnico vložila predlog za izvršbo zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnin na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 z dne 21. 7. 2021. S tem sklepom je stečajno sodišče odredilo prodajo nepremičnin ter odločilo, da mora stečajna dolžnica te nepremičnine v roku treh mesecev od prejema sklepa izprazniti in jih izročiti upraviteljici.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za izvršbo zavrglo, odločitev pa je (kljub delno napačnim razlogom) pravilna.

7. Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (drugi odstavek 395. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Pravnomočni sklep o prodaji je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (tretji odstavek 395. člena ZFPPIPP). Po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ1 v takem primeru na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji namesto izvršitelja opravi upravitelj.

8. Neposredna izvršilna dejanja izpraznitve in izročitve nepremičnine, za katero je v postopku osebnega stečaja odrejena prodaja, se torej glede na izrecno in jasno določbo četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP ne opravljajo v izvršilnem postopku preko izvršitelja, pač pa jih v postopku osebnega stečaja (še pred dejansko prodajo) opravlja stečajni upravitelj namesto izvršitelja.2,3 Višje sodišče ob tem pojasnjuje, da v konkurenci opravljanja teh dejanj (torej ali pred izvršilnim ali pred stečajnim sodiščem) ne gre za vprašanje litispendence, kot je zmotno zapisalo sodišče prve stopnje, temveč za vprašanje pristojnosti izvršilnega sodišča – kot je bilo že zapisano, neposredno izvršbo v takem primeru v okviru postopka osebnega stečaja opravlja stečajni upravitelj v vlogi in s pooblastili izvršitelja, zato izvršilno sodišče za tako izvršbo ni pristojno. Posledično je predlog za izvršbo sodišče pravilno zavrglo in so pritožbene navedbe, da je bil predlog popoln, da je vseboval vse sestavine iz 40. člena ZIZ in da je bil sposoben za obravnavo, pravno nepomembne.

9. Specialna ureditev v ZFPPIPP, po kateri neposredno izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine v stečajnem postopku opravlja upravitelj, ne ločuje situacij, ko stečajni dolžnik sodeluje, in situacij, ko ne sodeluje in nasprotuje izpraznitvi in izročitvi nepremičnin, kot neutemeljeno uveljavlja pritožba. Neutemeljene so tudi navedbe, da upravitelj za taka dejanja ni pooblaščen in da nima ustreznih znanj in izkušenj. Vloga upravitelja pri opravljanju izvršilnih dejanj je namreč po trenutno veljavni ureditvi enaka kot vloga izvršitelja, kar pomeni, da ZFPPIPP predpostavlja, da ima upravitelj vse potrebne pristojnosti in je usposobljen za opravljanje teh izvršilnih dejanj.4 V pripravi je sicer novela ZFPPIPP-H, po kateri naj bi bil četrti odstavek 395. člena ZFPPIPP tudi zaradi okoliščin, ki jih obširno navaja pritožba (pomanjkanje znanja in izkušenj upraviteljev za opravljanje teh dejanj, stroškovni vidik take izvršbe v okviru stečajnega postopka,...), predvsem pa zaradi zagotavljanja procesnih varovalk in kavtel, ki jih dolžnikom v primeru prodaje doma zagotavlja ZIZ, spremenjen tako, da se bo prisilna izvršitev opravljala v izvršilnem postopku.5 Vendar pa je ta novela šele v fazi predloga in je ob trenutno veljavni zakonski določbi ni mogoče upoštevati.

10. Tudi s sklicevanjem na drugačno argumentacijo v VSL Sklepu Cst 96/2015 z dne 18. 2. 2015 (ki govori o prisilni realizaciji obveznosti v ločenem izvršilnem postopku) pritožba pravilnosti izpodbijane odločitve ni uspela izpodbiti. Sodna praksa namreč v Republiki Sloveniji ni formalni (obvezni) pravni vir, saj je glede na 3. člen Zakona o sodiščih sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na Ustavo in zakon, v skladu z Ustavo pa tudi na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. Poleg tega pa na podlagi zgolj enega navedenega primera s takim stališčem ni mogoče sklepati, da bi šlo za ustaljeno sodno prakso, nasprotno iz prej navedenih judikatov in pravne teorije izhaja nasprotno stališče, kakršno je zavzeto v sklepu sodišča prve stopnje in tudi v tem sklepu.

11. Glede na vse pojasnjeno je višje sodišče upničino neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine se opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari. 2 Prim. VSL sklep Cst 58/2021 z dne 17. 2. 2021, VSL Sklep Cst 18/2021 z dne 3. 2. 2021, VSL sklep Cst 815/2016 z dne 11. 1. 2017, VSL sklep Cst 463/2016 z dne 20. 7. 2016. 3 Tako tudi:Maja Lajevec, Uporaba pravil izvršbe v stečaju – pregled sodne prakse, Revija Odvetnik št. 1 (94)/2020 z dne 12. 3. 2020, stran 23; dr. Damjan Orož, Stroški in potroški v postopku osebnega stečaja, Zbornik Sodobno insolvenčno pravo 2021, izdan 18. 2. 2021, stran 69 – 74; dr. Nina Plavšak, Določitev cene in kupnine, prevalitev davkov na kupca in druga pravila dobre prakse pri prodajah v stečaju, Zbornik Sodobno insolvenčno pravo 2021, izdan 18. 2. 2021, stran 50 – 59. 4 Prim. VSL sklep Cst 815/2016 z dne 11. 1. 2017. 5 Četrti odstavek 395. člena ZFPPIPP naj bi se po predlagani spremembi glasil:»(4) Če dolžnik v roku iz drugega odstavka tega člena ne izprazni stanovanja ali stanovanjske hiše in je ne izroči upravitelju, mora upravitelj v imenu stečajne mase predlagati prisilno izvršitev pravnomočnega sklepa iz drugega odstavka tega člena.«