Jedro

Določba 148. člena ZOFVI velja le za tiste knjižničarje v osnovnih šolah, ki so to delo opravljali ob uveljavitvi ZOFVI, to je 15.3.1996, in so to delo opravljali nepretrgoma ves čas delovnega razmerja. Ker je tožnica v določenem obdobju delala izven osnovne šole, se nanjo 148. člen ZOFVI ne nanaša, čeprav je ob njegovi uveljavitvi bila zaposlena na osnovni šoli in je bila na osnovni šoli zaposlena tudi v času vložitve predloga za napredovanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) ugodilo tožbi, odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke z dne 9.9.2003, ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila predlog ravnatelja Osnovne šole B. za napredovanje tožnice, ki je bila tedaj na delovnem mestu knjižničarka, v naziv mentorica. Ugotovila je namreč, da ima tožnica le višješolsko izobrazbo, ne pa visokošolsko, kot je to zahtevano po 3. odstavku 92. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Uradni list RS, št. 12/96, 23/96, 64/01, 108/02, 34/02) v zvezi z 2. odstavkom 94. člena ZOFVI, in da za tožnico, ki je sicer ob uveljavitvi ZOFVI bila zaposlena v osnovni šoli kot knjižničarka, ne velja določba 148. člena ZOFVI, ker je bila od 1.9.1998 do 30.11.2000 zaposlena v Knjižnici G., in od 1.12.2000 ponovno v osnovni šoli. Ker je torej tožnica prekinila delo v osnovni šoli, katere delovanje ureja ZOFVI, se nanjo prehodna določba 148. člena ZOFVI, ki dovoljuje knjižničarjem z višješolsko izobrazbo, ki so bili na mestu knjižničarja zaposleni ob uveljavitvi ZOFVI, nadaljevanje opravljanja dela knjižničarja kljub nižji izobrazbi kot jo je zahteval ZOFVI.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zavzelo stališče, da se prehodna določba 148. člena ZOFVI nanaša tudi na tožnico in da njena prekinitev opravljanja dela knjižničarke v osnovni šoli v času od 1.9.1998 do 30.11.2000 ne pomeni izgubo pravice za nadaljevanje dela na mestu knjižničarke po 148. členu ZOFVI kljub temu, da ne izpolnjuje zahtevanih pogojev glede izobrazbe, določenih v 2. odstavku 94. člena ZOFVI. Na podlagi takšne razlage 148. člena ZOFVI je tudi menilo, da lahko tožnica napreduje v skladu z ZOFVI. Toženi stranki je zato naložilo, da v ponovljenem postopku o zadevi odloči ponovno na podlagi stališč, ki jih je v izpodbijani sodbi zavzelo prvostopno sodišče. Tožena stranka vlaga zoper prvostopno sodbo pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka 1. odstavka 72. člena ZUS).

Vztraja pri svoji odločitvi v izpodbijani odločbi in pri razlagi 148. člena ZOFVI, kakršno je zavzela v izpodbijani odločbi. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo prvostopnega sodišča razveljavi.

Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče v obravnavanem primeru zmotno uporabilo materialno pravo, to je določbo 148. člena ZOFVI, kar je imelo za posledico tudi napačno odločitev v izpodbijani sodbi, pri čemer presoja pravilnosti odločbe tožene stranke sploh ni bila opravljena.

Pritožbeno sodišče enako kot tožena stranka meni, da je določba 148. člena ZOFVI v prid le tistim delavcem - knjižničarjem, ki so bili na dan uveljavitve ZOFVI, to je 15.3.1996, zaposleni v zavodih, ki jih ureja ZOFVI, na mestu knjižničarja, imajo višješolsko izobrazbo, ne pa visokošolske, da lahko tudi naprej opravljajo to delo, ne da bi si zanj pridobili visokošolsko izobrazbo. Takšna boniteta pa po presoji pritožbenega sodišča velja le za tiste delavce, ki kontinuirano tudi po uveljavitvi ZOFVI opravljajo ta dela. Z določbo 148. člena ZOFVI namreč ti delavci niso pridobili visokošolske izobrazbe, temveč jim je bilo dovoljeno le v bodoče opravljati dela, za katera so imeli le višješolsko izobrazbo, čeprav je ZOFVI po novem za ta dela uvedel zahtevo po visokošolski izobrazbi. Ker je tožnica od 1.9.1998 do 30.11.2000 nehala opravljati delo knjižničarke v osnovni šoli, torej v zavodu, katerega delovanje ureja ZOFVI, in je v tem času opravljala delo knjižničarke v Knjižnici G., je s tem zanjo prenehala veljati določba 148. člena ZOFVI. Pravica do nadaljnjega opravljanja dela knjižničarke kljub nižji stopnji izobrazbe od te, ki jo je na novo predpisal ZOFVI, namreč ni pridobljena za vedno in za vse primere, temveč le za tiste delavce, ki so ob uveljavitvi ZOFVI in ves čas neprekinjeno na takem delovnem mestu.

Ker je prvostopno sodišče presojalo odločbo tožene stranke ob zmotni uporabi materialnega prava, je po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru tudi dejansko stanje ostalo nepopolno oziroma zmotno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS prvostopno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo sojenje, pri čemer naj upošteva stališča pritožbenega sodišča v tem sklepu.