Jedro

Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike z devetim tožencem, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.

Izrek

Za odločanje na pritožbeni stopnji se določi Višje sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Pri Okrajnem sodišču v Celju je v teku pravdni postopek zaradi motenja posesti. Okrajno sodišče v Celju je s sklepom z dne 11. 9. 2015 tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških. Tožniki so zoper navedeni sklep vložili pritožbo, v kateri med drugim predlagajo, naj se za obravnavanje pritožbe zoper sklep zaradi motenja posesti in sojenje na drugi stopnji namesto krajevno pristojnega Višjega sodišča v Celju določi drugo stvarno pristojno sodišče. Navajajo, da je deveti toženec A. A. sodnik na Višjem sodišču v Celju, zato obstaja bojazen, da sodniki tega sodišča pri odločanju o zadevi ne bodo nepristranski.

2. Predlog je utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani tožnikov zatrjevana okoliščina, da je deveti toženec sodnik Višjega sodišča v Celju. Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike z devetim tožencem, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

5. Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi na pritožbeni stopnji določilo Višje sodišče v Ljubljani.