Jedro

Po 6. členu ZDSS-1 je delovno sodišče med drugim pristojno za odločanje v kolektivnih delovnih sporih o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankami kolektivne pogodbe (točka a). Spor o veljavnosti kolektivne pogodbe se praviloma nanaša na obligacijski del kolektivne pogodbe, spor o izvrševanju kolektivne pogodbe pa na normativni del kolektivne pogodbe. Namen obligacijskih določb je urejanje razmerja med pogodbenima strankama (učinek inter partes), medtem ko pogodbeni stranki v normativnem delu uresničujeta normativno pristojnost glede urejanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja med delavci in delodajalci, za katere kolektivna pogodba velja (udeleženci kolektivne pogodbe). Te določbe kolektivne pogodbe imajo prisilnopravni in neposredni učinek na vse udeležence kolektivne pogodbe tako kot predpisi (učinek erga omnes). Zato ne sme biti nejasnosti glede tega, ali kolektivna pogodba velja; le z odpravo nejasnosti je namreč mogoče zagotoviti učinkovito uresničevanje pogodbeno dogovorjenih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, za kar se v imenu delavcev zavzema predlagatelj v tem sporu.

Posebnost tega spora je, da njegov neposredni predmet ni sama kolektivna pogodba, kot je to običajno v kolektivnih delovnih sporih o veljavnosti oziroma izvrševanju kolektivne pogodbe, temveč sklep ene od pogodbenih strank, ki je kolektivno pogodbo razglasila za nično (kar se nanaša na vprašanje veljavnosti in posredno tudi na vprašanje izvrševanja kolektivne pogodbe, kar je dodatna posebnost tega spora), to pa ne more utemeljevati zaključka, da predlagatelj nima pravnega interesa za vložitev predloga, s katerim zahteva od sodišča, da presodi zakonitost izpodbijanega sklepa oziroma ugotovi njegovo ničnost.

Stranki kolektivne pogodbe si morata prizadevati za pravilno izvajanje kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb, hkrati pa se morata vzdržati ravnanj, ki bi lahko nasprotovala izvrševanju kolektivne pogodbe (t. i. pozitivni in negativni vidik izvedbene dolžnosti). Na to dolžnost nasprotnega udeleženca opozarja predlagatelj v predlogu, ki ga je sodišče druge stopnje napačno zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa z razlago, da bi moral oblikovati zahtevek ravno na ugotovitev veljavnosti kolektivne pogodbe.

Izrek

I.Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II.Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sklep uprave nasprotnega udeleženca, objavljen v Ur. l. RS, št. 94/2023 dne 1. 9. 2023, ničen. Nasprotnemu udeležencu je naložilo plačilo stroškov postopka.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in predlog zavrglo. Predlagatelju je naložilo, da nasprotnemu udeležencu povrne stroške prvostopenjskega in pritožbenega postopka.

3.Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 257/2024 z dne 17. 12. 2024 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno zavrglo predlog zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

4.Predlagatelj v reviziji navaja, da je v zvezi s pogajanji za sklenitev aneksa h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija z nasprotnim udeležencem sklenil Kolektivni dogovor z dne 13. 7. 2023. Ker je bil ta sklenjen za določen čas, bi lahko po Zakonu o kolektivnih pogodbah (ZKolP) predčasno prenehal veljati le sporazumno, do česar ni prišlo, zato še naprej velja. Kljub temu je uprava nasprotnega udeleženca 29. 8. 2023 sprejela sklep, da je Kolektivni dogovor ničen in ga objavila v Uradnem listu RS. Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo zahtevku, da je ta sklep ničen, sodišče druge stopnje pa je predlog napačno zavrglo iz razloga pomanjkanja pravnega interesa. Njegov pravni interes je izkazan v tem, da si zagotovi spoštovanje določb Kolektivnega dogovora in da se tako odpravi negotovost glede položaja delavcev oziroma upoštevanja pogodbeno dogovorjenih pravic in obveznosti s strani delodajalca. Stranki kolektivne pogodbe sta namreč dolžni spoštovati sklenjeno kolektivno pogodbo. Materija kolektivnih pogodb je zaradi svoje specifične narave podvržena posebnim pravilom, ki jih nasprotni udeleženec ni upošteval.

5.Nasprotni udeleženec v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da predlagateljev pravni interes ni podan, ker sam Kolektivnega dogovora zagotovo ne bo upošteval, to pa pomeni, da zatrjevana negotovost ni podana.

6.Revizija je utemeljena.

7.Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijani sklep samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

8.Predlagatelj in nasprotni udeleženec sta 13. 7. 2023 sklenila Kolektivni dogovor (objavljen v Ur. l. RS, št. 79/2023 dne 21. 7. 2023) za določen čas dveh let. Nova uprava nasprotnega udeleženca je 29. 8. 2023 sprejela sklep (objavljen v Ur. l. RS, št. 94/2023 dne 1. 9 2023), da šteje Kolektivni dogovor za ničen, kar je nasprotni udeleženec utemeljil s tem, da ga je zanj sklenila nepristojna oseba.

9.Predlagatelj je zahtevek za ugotovitev ničnosti tega sklepa utemeljeval s kršitvijo 7. alineje 22. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), po kateri ima uprava obveznost, da vodi socialni dialog s predstavniki reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu in sklepa posebno kolektivno pogodbo javnega zavoda RTV Slovenija. V zvezi s spornim sklepom je uveljavljal postopanje mimo pravil o kolektivnem pogajanju in neupoštevanje pravil o spremembi oziroma prenehanju kolektivne pogodbe.

10.Sodišče prve stopnje se je pri ugoditvi zahtevku oprlo predvsem na stališče, da kolektivne pogodbe, sklenjene za določen čas, ni mogoče predčasno odpovedati; da lahko preneha veljati le na podlagi sporazuma pogodbenih strank (tretji odstavek 16. člena v zvezi s 15. členom ZKolP). Ob tem je pritrdilo predlagatelju, da je njegov pravni interes za ugotovitev ničnosti sklepa v tem, da se odpravi negotovost glede upoštevanja Kolektivnega dogovora.

11.Sodišče druge stopnje se s tem ni strinjalo. Menilo je, da zatrjevane negotovosti ni možno odpraviti s postavljenim zahtevkom, ampak le z zahtevkom za ugotovitev veljavnosti Kolektivnega dogovora, čemur pa je predlagatelj izrecno nasprotoval. Kadar med podpisnikoma kolektivne pogodbe nastane spor o tem, ali kolektivna pogodba velja, lahko vsaka stranka zahteva, da se ugotovi veljavnost kolektivne pogodbe (točka a 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih; ZDSS-1). Ob sklicevanju na drugi odstavek 181. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 44. člena ZDSS-1 je zaradi pomanjkanja pravnega interesa predlog zavrglo (274. člen ZPP).

12.Po drugem odstavku 44. člena ZDSS-1 se za predlog v kolektivnem delovnem sporu zgolj smiselno uporabljajo določbe ZPP o tožbi, če ni z ZDSS-1 določeno drugače. Smiselna uporaba določb ZPP ob dikciji iz 53. člena ZDSS-1 o odločitvah sodišča, ki ''glede na naravo razmerja predvsem'' pridejo v poštev, kaže na večjo možnost zahtevkov, kot jih našteva citirana določba. V tej določbi so zahtevki našteti le primeroma, njen namen pa je širši - zagotoviti ustrezno sodno varstvo v teh sporih. Pri tem je treba upoštevati tudi specifike kolektivnega dogovarjanja.

13.Po 6. členu ZDSS-1 je delovno sodišče med drugim pristojno za odločanje v kolektivnih delovnih sporih o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankami kolektivne pogodbe (točka a). Spor o veljavnosti kolektivne pogodbe se praviloma nanaša na obligacijski del kolektivne pogodbe, spor o izvrševanju kolektivne pogodbe pa na normativni del kolektivne pogodbe. Namen obligacijskih določb je urejanje razmerja med pogodbenima strankama (učinek inter partes), medtem ko pogodbeni stranki v normativnem delu uresničujeta normativno pristojnost glede urejanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja med delavci in delodajalci, za katere kolektivna pogodba velja (udeleženci kolektivne pogodbe). Te določbe kolektivne pogodbe imajo prisilnopravni in neposredni učinek na vse udeležence kolektivne pogodbe tako kot predpisi (učinek erga omnes). Zato ne sme biti nejasnosti glede tega, ali kolektivna pogodba velja; le z odpravo nejasnosti je namreč mogoče zagotoviti učinkovito uresničevanje pogodbeno dogovorjenih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, za kar se v imenu delavcev zavzema predlagatelj v tem sporu.

14.Posebnost tega spora pa je v tem, da njegov neposredni predmet ni sama kolektivna pogodba, kot je to običajno v kolektivnih delovnih sporih o veljavnosti oziroma izvrševanju kolektivne pogodbe, temveč sklep ene od pogodbenih strank, ki je kolektivno pogodbo razglasila za nično (kar se nanaša na vprašanje veljavnosti in posredno tudi na vprašanje izvrševanja kolektivne pogodbe, kar je dodatna posebnost tega spora), to pa ne more utemeljevati zaključka, da predlagatelj nima pravnega interesa za vložitev predloga, s katerim zahteva od sodišča, da presodi zakonitost izpodbijanega sklepa oziroma ugotovi njegovo ničnost.

15.Ob tem je treba upoštevati tudi, da si morata stranki kolektivne pogodbe prizadevati za pravilno izvajanje kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb, hkrati pa se morata vzdržati ravnanj, ki bi lahko nasprotovala izvrševanju kolektivne pogodbe (t. i. pozitivni in negativni vidik izvedbene dolžnosti). Na to dolžnost nasprotnega udeleženca opozarja predlagatelj v predlogu, ki ga je sodišče druge stopnje napačno zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa z razlago, da bi moral oblikovati zahtevek ravno na ugotovitev veljavnosti kolektivne pogodbe.

16.Predlagatelj se je dopustno omejil le na izpodbijanje sklepa z dne 29. 8. 2023, kar je nenazadnje tudi v skladu z njegovimi trditvami, da Kolektivni dogovor velja, saj je bil veljavno sklenjen in po določbah ZKolP tudi ni prenehal veljati. Pravilno zavrača tudi odpiranje vprašanja veljavnosti Kolektivnega dogovora na ugovor nasprotnega udeleženca, da Kolektivni dogovor ne velja oziroma je neobstoječ, ker ga je zanj sklenila nepristojna oseba. Celo, če bi se ugotovilo, da to drži, to ne bi moglo privesti do zaključka o pravilni izdaji sklepa z dne 29. 8. 2023 s strani nasprotnega udeleženca. Ugotovitev o neveljavnosti oziroma ničnosti kolektivne pogodbe je namreč v pristojnosti sodišča, ne ene od strank kolektivne pogodbe. Namesto enostranskega sklepa o ničnosti Kolektivnega dogovora je imel nasprotni udeleženec možnost vložitve predloga z zahtevkom za ugotovitev njegove neveljavnosti, s čimer bi si utegnil zagotoviti pravnomočno odločitev o njegovi neveljavnosti, pa tega ni storil. Napačno pa je stališče sodišča druge stopnje, da je predlagatelj tisti, ki bi moral sprožiti spor o veljavnosti Kolektivnega dogovora oziroma, da zato, ker tega ni storil, nima pravnega interesa za uveljavljanje postavljenega zahtevka. Z ugoditvijo njegovemu zahtevku bi bila namreč odpravljena ravno zatrjevana negotovost glede tega, ali je nasprotni udeleženec dolžan spoštovati Kolektivni dogovor in s tem delavcem zagotoviti uresničevanje pogodbeno dogovorjenih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.

17.Iz navedenega izhaja, da je sodišče druge stopnje predlog napačno zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa (odgovor na revizijsko vprašanje).

18.Zato je revizijsko sodišče na podlagi 379. člena ZPP reviziji ugodilo, sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novi postopek, da upoštevaje gornja stališča ponovno odloči o pritožbi nasprotnega udeleženca.

19.Odločitev o stroških revizijskega postopka je pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

20.Odločitev je sprejelo soglasno.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 43/06 in nasl.

2Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.

3Ur. l. RS, št. 96/05 in nasl.

4Ur. l. RS, št. 20/04 in nasl.

5Po tej določbi se ugotovitvena tožba lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.

6Pravni interes je posebna predpostavka le v primeru ugotovitvene tožbe, sicer se domneva in ga ni treba posebej izkazovati.

7Če sodišče ugotovi, da je zahtevek utemeljen, glede na naravo razmerja predvsem: 1. ugotovi veljavnost ali neveljavnost kolektivne pogodbe, kršitev pravic ali obveznosti iz kolektivne pogodbe, neskladnost kolektivne pogodbe z zakonom, neskladnost med kolektivnimi pogodbami ali neskladnost splošnega akta delodajalca z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo; 2. delno ali v celoti razveljavi oziroma odpravi splošni akt delodajalca ali posamični pravni akt in, glede na okoliščine primera, naloži sprejem ali izdajo novega pravnega akta (prvi odstavek). V primerih iz 1. točke prejšnjega odstavka lahko glede na naravo razmerja sodišče na zahtevo posameznega udeleženca naloži drugemu udeležencu izpolnitev določene obveznosti (drugi odstavek). Kadar sodišče ravna po določbi prejšnjega odstavka, lahko zahteva izvršitev odločbe vsak, ki mu je bila z njo priznana kakšna pravica, tudi če ni bil udeleženec tega postopka (tretji odstavek). Če sodišče presodi, da je nujno za varstvo pravic udeležencev, lahko v primerih iz 2. točke prvega odstavka s sklepom delno ali v celoti nadomesti sporni akt (četrti odstavek). Odločba sodišča iz prvega odstavka tega člena, ki se nanaša na kolektivne pogodbe in splošne akte delodajalca, se objavi v javnem ali drugem glasilu, v katerem je objavljena kolektivna pogodba oziroma splošni akt delodajalca (peti odstavek).

8Kolektivna pogodba v obligacijskem delu ureja pravice in obveznosti strank, ki so jo sklenile, lahko pa tudi način mirnega reševanja kolektivnih sporov (prvi odstavek 3. člena ZKolP), v normativnem delu pa vsebuje določbe, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo, ter drugi osebni prejemki in povračila v zvezi z delom, varnost in zdravje pri delu ali druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerij med delodajalci in delavci, ter zagotavljanje pogojev za delovanje sindikata pri delodajalcu (drugi odstavek 3. člena ZKolP).

9K. Kresal Šoltes: Vsebina kolektivne pogodbe: pravni vidiki s prikazom sodne prakse in primerjalnopravnih ureditev, Ljubljana, GV Založba, 2011, str. 215 - 216.

10K. Kresal Šoltes: Vsebina kolektivne pogodbe: pravni vidiki s prikazom sodne prakse in primerjalnopravnih ureditev, Ljubljana, GV Založba, 2011, str. 224.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 6a, 53 Zakon o kolektivnih pogodbah (2006) - ZKolP - člen 15, 16

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.