Jedro

Pri odločitvi o zaznambi izvršbe v zemljiški knjigi sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne more upoštevati navedb nasprotnega udeleženca (dolžnika v izvršilnem postopku) o dogovorjenem obročnem plačilu dolga ter dogovoru o odlogu izvršbe na nepremičnine, ki naj bi ga stranki dosegli v izvršilnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep zemljiškoknjižne sodnice ter dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi (op. sklepa o nadaljevanju izvršbe, sklep o izvršbi z dne 28. 11. 2006 pravnomočen dne 22. 1. 2007) Okrajnega sodišča v Velenju In 47/2011 z dne 24. 3. 2011, pri dolžniku S. J. do celote lastni nepremičnini, vpisani v vl. št. ... k.o. L., pri parc. št. ... v korist upnika opravi zaznamba zgoraj navedenega sklepa o izvršbi ter vknjižba hipoteke za zavarovanje denarne terjatve, in sicer glavnice v znesku 1.859,95 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter vsemi stroški in pripadki, kot izhajajo iz sklepa o izvršbi.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec (dolžnik), ki navaja, da je z upnikom sklenil dogovor o obročnem odplačilu in s tem tudi odlog izvršbe na nepremičnino.

Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da dolžnik svojega dela dogovora še ni izpolnil, zato upnik predloga za odlog izvršbe ni podal. Vztraja pri nadaljevanju izvršbe, predlaga zavrnitev pritožbe ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno sklenilo, da se na podlagi citiranega sklepa izvršilnega sodišča z dne 24. 3. 2011 opravi zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ter opravi vknjižba hipoteke za zavarovanje v izpodbijanem sklepu navedene terjatve v korist upnika. O dovolitvi zaznambe izvršbe odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi sklepa, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo (prvi odstavek 86. člena Zakona o zemljiški knjigi; ZZK-1). Zemljiškoknjižni postopek odločanja o dovolitvi zaznambe izvršbe in s to zaznambo povezanih vpisih se zato začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo izvršilnega sodišča o sklepu o izvršbi, ki mu je priložen odpravek tega sklepa. Če v upnikovo korist ni predznamovana niti vknjižena hipoteka, pridobi upnik hipoteko s trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi, zato zemljiškoknjižno sodišče s sklepom, s katerim dovoli zaznambo izvršbe, če so pogoji za to zaznambo izpolnjeni po stanju zemljiške knjige, v trenutku, ko je prejelo obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi (147. in 148. čl. ZZK-1), dovoli po uradni dolžnosti tudi vknjižbo hipoteke v korist upnika, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi (88. čl. ZZK-1). Ta vknjižba hipoteke učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe (drugi odstavek 87. člena ZZK -1), torej od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi. Zemljiškoknjižno sodišče je tako pravilno izdalo izpodbijani sklep v skladu z načelom formalnosti postopka (124. člen ZZK-1), ob čemer je dodati, da za odločitev v zemljiškoknjižni zadevi niso pravno relevantne pritožbene navedbe glede dogovora o obročnem plačilu dolga ter dogovora o odlogu izvršbe na nepremičnine, ki naj bi ga stranki dosegli v izvršilnem postopku. Za zemljiškoknjižno sodišče namreč zadošča le, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa skladno z določbami 148. člena ZZK-1 ter da je vpis skladen z zemljiškoknjižnim stanjem in sklepom o izvršbi. Nasprotni udeleženec oziroma dolžnik zato z zgoraj navedenimi pritožbenimi navedbami, ki jih v zemljiškoknjižnem postopku ni mogoče upoštevati, ne more omajati pravilne odločitve zemljiškoknjižnega sodišča o opravi zaznambe sklepa o izvršbi ter vknjižbi hipoteke v korist upnika.

Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje na podlagi druge točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno, potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodnice ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa, ker ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom ZNP).

Ker vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 35. člena ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1) in ker upnik z odgovorom na pritožbo tudi v ničemer ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, stroški za njegovo sestavo in poštnino niso bili potrebni, zato jih mora kriti sam (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP, drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 ter 37. členom ZNP).