Jedro

Pritožba predlagatelja stranske intervencije je dopustna, ker tudi v primeru, če bi sodišče prve stopnje predlog za stransko intervencijo zavrnilo, bi pritožbeno sodišče moralo odločati o pritožbi stranskega intervenienta zoper sklep o prekinitvi, ker drugi odstavek 200. člena ZPP določa, da do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti.

Iz trditvene podlage toženca izhaja, da je v zapuščinskem postopku sporno, ali bo dedovanje oporočno ali zakonito, zato se še ne ve, ali je pooblaščenec tožnice oporočni dedič in zato stranka postopka. Glede na okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče ugotavlja, da zatrjevana kolizija interesov glede pooblaščenca tožnice ni izkazana. Če (je) bo pooblaščenec tožnice oporočni dedič, bo lahko vstopil v pravdo kot stranka, če pa ni dedič, mora kot pooblaščeni odvetnik v postopku varovati interese dedičev in volilojemnika, kot mu to nalaga ZOdv.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnica v tožbi navaja, da sta ji njena brata (toženec in M. A.) na podlagi pravnomočne sodbe dolžna plačati uporabnino v višini 28.720,00 EUR s pripadajočimi zakoniti zamudnimi obrestmi. Zaradi neizpolnitve pravnomočne in izvršljive sodbe je tožnica vložila zoper toženca predlog za izvršbo, sodišče pa je 11. 1. 2016 izdalo sklep o izvršbi. Izvršba je bila dovoljena na nepremičninah, ki so v lasti toženca. Toženec je iz razloga, da bi v postopku izvršbe izigral tožnico, ustanovil zemljiški dolg. Tožnica s tožbenim zahtevkom zahteva, da se ugotovi, da je pravni posel, s katerim je toženec 6. 6. 2013 ustanovil zemljiški dolg na nepremičninah, ki so podrobno označena v tožbenem zahtevku, ničen in da se zemljiški dolg na teh nepremičninah izbriše. 2. Toženec je v odgovoru na tožbo nasprotoval tožbenemu zahtevku, v vlogi z dne 18. 10. 2016 pa je predlagal prekinitev postopka, ker je tožnica 2. 5. 2016 umrla.1 Toženec je v predlogu navedel, da je pooblaščenec tožnice odvetnik dr. A. B. oporočni dedič po pokojni tožnici na podlagi oporoke z dne 9. 1. 2016, toženec pa je zakoniti dedič po pokojni tožnici. Oporoka v zapuščinskem postopku ni bila priznana, ne s strani zakonitih dedičev, kot tudi ne s strani N., ki je volilojemnik. Ker je pooblaščenec tožnice oporočni dedič, toženec pa je zakoniti dedič tožnice, gre za posebno situacijo, zaradi katere je treba postopek prekiniti. Predhodno je vprašanje, kdo je dedič po zapustnici, saj se še ne ve, ali bo dedovanje po tožnici zakonito ali oporočno. Če oporoka ni veljavna, bi bila zakonita dediča toženec in M. A., ki nimata interesa za nadaljevanje tega postopka.

3. Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. točke prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka po pokojni tožnici, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani I D 1430/2016 .

4. Zoper navedeni sklep je vložila (pravočasno) pritožbo in predlog za stransko intervencijo N.2 Stranska intervenientka navaja, da ima pravni interes, da se pridruži na strani tožnice, ker ji je tožnica z oporoko namenila del denarnih sredstev. Na podlagi dosedanjih ugotovitev, tožnica ni zapustila drugega premoženja, kot terjatve, ki jih ima zoper toženca in M. A. Sodišče prve stopnje o izjavi o vstopu v pravdo stranske intervenientke ni moglo odločati, ker je bila vložena skupaj s pritožbo. Na podlagi drugega odstavka 200. člena ZPP pa se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti vse do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija. Pritožba je zato dovoljena. Sklep o prekinitvi postopka je nepravilen, ker ni odločilno, ali bo prišlo do dedovanja na podlagi oporoke, ali na podlagi zakona ter posledično, kdo bo s sklepom o dedovanju razglašen za dediča. Če stranka, ki med postopkom umre, ima pooblaščenca, niso izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ne določa, da je treba postopek prekiniti, če je pooblaščenec tožnika oporočni dedič. Toženec bo izpodbijal oporoko in ima interes, da s to pravdo zavlačuje. V zapuščinskem postopku tudi ni navedel razlogov, zaradi katerih je oporoka neveljavna. V kolikor bo pravnomočno ugotovljeno, da je pravni posel, s katerim je toženec ustanovil zemljiški dolg, ničen, navedeno dejstvo ne bo imelo vpliva na zapuščinski postopek, glede vprašanja, kdo je dedič po pokojni tožnici.

5. Pooblaščenec tožnice je dal izjavo, da se strinja s stransko intervencijo, toženec pa stranski intervenciji nasprotuje. Navaja, da so neresnične navedbe stranske intervenientke, da je edino premoženje, iz katerega bi se lahko poplačala stranska intervenientka, le premoženje, ki je predmet izvršilnega in tega postopka. Iz podatkov v zapuščinski zadevi izhaja, da je zapustnica tik pred smrtjo prodala dve nepremičnini in sicer svoje stanovanje ter solastninski delež na drugih nepremičninah, zato denarja pred smrtjo ni mogla porabiti. Iz oporoke ne izhaja, da stranska intervenientka deduje znesek 50.000,00 EUR, pač pa, da je zapustnica svojemu pooblaščencu odvetniku dr. A. B., ki ga je določila za glavnega oporočnega dediča, naložila, da mora v njenem imenu donirati stranski intervenientki 50.000,00 EUR.

6. Toženec je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

7. Pritožba je utemeljena.

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. točke prvega odstavka 205. člena ZPP prekinilo postopek. Prekinitev postopka ima za posledico, da pravdna dejanja, ki jih opravi ena stranka medtem ko traja prekinitev postopka, nimajo nasproti drugi stranki nobenega pravnega učinka (tretji odstavek 207. člena ZPP). V tem času tudi sodišče ne sme opravljati nobenih pravdnih dejanj (drugi odstavek 207. člena ZPP), s tem, da ta prepoved velja že od izdaje sklepa, ker pritožba zoper sklep, s katerim se ugotovi prekinitev postopka, ne zadrži izvršitve sklepa (prvi odstavek 211. člena ZPP). Prepoved opravljanja pravdnih dejanj med prekinitvijo postopka ne velja za ukrepe za zavarovanje terjatev, za ukrepe zavarovanja dokazov, vsaka stranka pa se lahko pritoži proti sklepu o prekinitvi.3 Sodišče prve stopnje iz teh razlogov ni moglo odločati o predlogu za stransko intervencijo. V tem postopku je zato po izdaji sklepa o prekinitvi dopustno le odločanje o pritožbi zoper ta sklep. Sodišče prve stopnje ne more odločati o predlogu o stranski intervenciji, če je postopek prekinjen zaradi smrti stranke, tudi iz razloga, ker ne more vročiti vloge stranskega intervenienta obema pravdnima strankama, ki lahko oporekata stranskemu intervenientu pravico do udeležbe v postopku in lahko predlagata, da se intervencija zavrne (četrti odstavek 199. člena in prvi odstavek 200. člena ZPP). Pritožba stranske intervenietke je dovoljena tudi iz razloga, ker tudi v primeru, če bi sodišče prve stopnje predlog za stransko intervencijo zavrnilo, bi pritožbeno sodišče moralo odločati o pritožbi stranskega intervenienta, ker drugi odstavek 200. člena ZPP določa, da do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti.

9. Tožnico je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik. Tožnica je umrla med postopkom, odvetnik pa ni odpovedal pooblastila, zato ima kot pooblaščenec tožnice še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, dokler dedič ne prekliče pooblastila (prvi odstavek 100. člena ZPP). Njegova pooblastila so na podlagi drugega odstavka 100. člena ZPP ostala nespremenjena.4 Tudi iz izpodbijanega sklepu izhaja, da tožnico še vedno zastopa pooblaščenec, ki je odvetnik, kateremu je bil iz tega razloga tudi vročen sklep.

10. Iz trditvene podlage toženca izhaja, da je v zapuščinskem postopku sporno, ali bo dedovanje oporočno ali zakonito, zato se še ne ve, ali je pooblaščenec tožnice tudi dedič in zato stranka postopka. Glede na okoliščine konkretnega primera pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da zatrjevana kolizija interesov glede pooblaščenca tožnice ni izkazana. Če (je) bo pooblaščenec tožnice dedič, bo lahko vstopil v pravdo kot stranka, če pa ni dedič, mora kot pooblaščeni odvetnik v tem postopku varovati interese dedičev in volilojemnika,5 kot mu to nalaga ZOdv.6

11. Sodna praksa je enotna, da se sodba ne sme glasiti na tožnika, ki je med postopkom umrl, lahko pa se glasi na dediče, čeprav poimensko še niso določeni, še posebej to velja takrat, ko stranko zastopa pooblaščenec.7 Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da se postopek prekine do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka, saj se na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP postopek, ki je bil prekinjen zaradi smrti stranke nadaljuje, ko ga dedič prevzame, oziroma ko sodnik dediča povabi, da to stori. Ni tudi nujno, da vsi dediči prevzamejo postopek, zadošča, da sodišče pozove enega, sodišče pa mora po uradni dolžnosti ugotoviti, ali je postopek prevzel pravi dedič.8, 9

12. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Tožba je bila vložena 18. 2. 2016. 2 V nadaljevanju stranska intervenientka. 3 Glej dr. Vesna Rijavec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 310 tč. 4. 4 Glej sodbo VSRS II Ips 312/2016. 5 Pri volilu, ki je singularno nasledstvo, pridobi volilojemnik le pravico zahtevati volilo od obremenjenca z volilom (damnacijski legat). Zato volilojemnik ne more vstopiti v pravdo kot procesni naslednik; glej dr. Vesna Rijavec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 288 tč. 11. 6 Primerjaj z drugim odstavkom 5. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), ki določa predpostavke, ko odvetnik ne sme zastopati stranke ter druge določbe, ki določajo pravice in dolžnosti odvetnika (II. poglavje- še posebej 9. in drugi odstavek 11. člena ZOdv). 7 Glej sodbi VSRS II Ips 312/2016: "Z vidika sposobnosti biti stranka je pomembno, da se sodba ne glasi na umrlo stranko, ampak na njene dediče in sicer tudi tedaj, če ti morda poimensko še niso določeni (znani) in ne glede na to, ali je bil pravdni postopek prekinjen ali ne." in II Ips 144/2014: "Če dediči pozneje tudi formalno vstopijo v pravdo, ta vstop ni konstitutivnega, ampak le deklaratornega značaja. Dediči niso pravdna stranka šele od vstopa, ampak že od smrti dalje. V vsakem primeru se bo tudi sodba morala glasiti na (čeprav morda poimensko še nedoločene) dediče umrle osebe." 8 Glej dr. Aleš Galič: Fizična oseba in sposobnost biti stranka v pravdnem postopku, Podjetje in delo, l.2003, št.6-7, str. 1778 - 1790. 9 Glej dr. Vesna Rijavec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 287 tč. 7. in 8.: "Dedovanje je podlaga za dedičev vstop v zapustnikov položaj, tako glede pravic kot obveznosti. Ker ne gre za spremembo tožbe, temveč za nasledstvo, sodišče po uradni dolžnosti preuči pravilnost nasledstva."