6. 12. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 30. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. Ks 564/2006 z dne 28. 7. 2006 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. Kpr 116/2006 z dne 25. 7. 2006 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Zoper pritožnico je bil odrejen pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP). Z izpodbijanima sklepoma je bil zavrnjen pritožničin predlog za odpravo pripora, podan v fazi preiskave.

2.V ustavni pritožbi pritožnica zatrjuje zmotno uporabo prava ter kršitve 14., 22., 23. in 25. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Navaja, da je preiskovalna sodnica kršila določbe ZKP, saj je kar sama zavrnila predlog za odpravo pripora. Ker zadeve ni predložila v odločanje zunajobravnavnemu senatu, naj bi s tem pritožnici odvzela pravno sredstvo, to je vložitev pritožbe na Višje sodišče. Nadalje pritožnica zatrjuje kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj dispozitiv izpodbijanega sklepa nasprotuje njegovim razlogom. Po oceni pritožnice bi morala preiskovalna sodnica sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora obrazložiti drugače, brez sklicevanja na mnenje preiskovalnega sodnika z dne 20. 4. 2006, iz katerega izhaja, da se ne strinja s podaljšanjem pripora. Zaradi takšne obrazložitve naj bi bila pritožnica prikrajšana za vložitev pravnega sredstva. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

B.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti z navedbami, ki po vsebini pomenijo zgolj ugovor zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe prava. Tudi če bi bila izpodbijana sklepa napačna, to samo po sebi še ne bi pomenilo kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave. Za zatrjevano kršitev bi šlo, če bi bila odločitev tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da bi jo bilo mogoče oceniti za arbitrarno. Oceno arbitrarnosti odločitve lahko Ustavno sodišče izreče le v primeru, ko sodišče odločitve sploh ne utemelji s pravnimi argumenti, tako da bi bilo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju sploh ne bi smeli priti v poštev. Tega pa izpodbijanima sklepoma ni mogoče očitati. Sodišče je svojo odločitev o tem, zakaj je bila na prvi stopnji upravičena o predlogu za odpravo pripora odločati preiskovalna sodnica in zakaj niso podani pogoji za odpravo pripora, obširno obrazložilo ter pri tem uporabilo razumne in logične pravne argumente. Glede na navedeno pritožnici ni bilo poseženo v pravico iz 22. člena Ustave.

4.Pritožnica zatrjuje tudi kršitev 25. člena Ustave. Po tej določbi je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ustavno sodišče je že v sklepu št. Up-115/95 z dne 24. 4. 1996 (OdlUS V, 80) sprejelo stališče, da je pritožba redno pravno sredstvo proti odločbi sodišča prve stopnje in da več 25. člen Ustave ne zagotavlja. Pritožnici je bila pravica do pritožbe s tem, ko je o pritožbi zoper sklep preiskovalne sodnice odločil zunajobravnavni senat, zagotovljena. Zato z izpodbijanima sklepoma že iz tega razloga ni mogla biti kršena pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave.

5.Pritožnica očitka, da ji je bila kršena pravica iz 23. člena Ustave, ni utemeljila, zato Ustavno sodišče morebitne kršitve ni moglo preizkusiti.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer