Jedro

Tožnici (vodji kabinskega osebja v posadki) je bilo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ki jo je tožena stranka tožnici podala na podlagi 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR) očitano, da je spornega dne vzela zase 6 zavojev cigaret ter ob carinski kontroli blaga ni predložila carinskemu organu in se s tem skušala izogniti plačilu uvoznih dajatev. V tožničini pogodbi o zaposlitvi je določeno, da se je tožnica dolžna vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, ter glede na naravo dejavnosti toženi stranki materialno ali moralno škoduje, predvsem pa ne sme za svoj ali tuj račun opravljati del in sklepati poslov, pri katerih bi izrabljala poslovno znanje, poslovne zveze in druge podatke, ki jih je pridobila z delom ali v zvezi z delom v družbi. V kolikor je tožnica kupila cigarete, s tem toženke ni oškodovala niti ni šlo za izrabo poslovnega znanja, poslovnih zvez in drugih podatkov, ki jih je pridobila z delom ali v zvezi z delom pri toženi stranki.

Pravila, ki urejajo prodajo blaga v prostorih prostocarinske prodaje potnikom sicer prepovedujejo prodajo artiklov, ko je letalo na tleh, ne določajo pa izrecne prepovedi nakupa cigaret kabinskemu osebju. Takšna prepoved ni razvidna niti iz drugih pravil, ki jih je tožena stranka priložila v spis. Pri tem je potrebno upoštevati tudi izpoved zaslišane priče, da na ljubljanskem letališču zaposleni ne smejo kupovati cigaret, ni pa pojasnil, v katerem splošnem aktu tožene stranke oziroma drugem predpisu je takšna prepoved določena. Zaradi zmotne materialnopravne presoje je v tem delu dejansko stanje ostalo nerazčiščeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 5. 2012, za ugotovitev, da ji delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z dnem 4. 7. 2012, ampak še traja, razen v času med 17. 9. 2012 do 17. 12. 2012, da jo je tožena stranka dolžna pozvati na delo, ji za obdobje od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do prevzema nazaj na delo priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ji za navedeno obdobje obračunati plačo v višini 2.497,09 EUR, od bruto zneska odvesti vse prispevke in davke v skladu z veljavno zakonodajo, ji izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje do plačila ter ji povrniti predpravdne in pravdne stroške.

Tožnica se pritožuje zoper navedeno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po določilih 338. člena ZPP. Navaja, da tožena stranka ni dokazala, da je tožnica naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene obveznosti. V izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 5. 2012 je tožena stranka očitala tožnici, da cigaret ni prodala potnikom, temveč sebi, in da je kršila carinske predpise. Kršitev carinskih predpisov je tožena stranka v Krovnem operativnem priročniku, vloženem v spis v tujem jeziku, štela za hujšo kršitev delovnih obveznosti. Sodišče prve stopnje je obe dejanji združeno obravnavalo in ugotovilo, da je tožnica huje kršila delovne obveznosti. Tožnica izpostavlja, da v Cabin Crew Manualu v zvezi s pravili A. (tč. 9 in 9.6.5) ni nikjer določeno, da je tožnici (kabinskemu osebju) prepovedano na letalu kupiti cigarete zase, pri čemer je takratni direktor izpovedal, da na drugih letališčih tudi kabinsko osebje lahko zase kupi artikle iz prostocarinskih prodajaln. Povedal je, da je na ljubljanskem letališču zaposlenim prepovedan nakup cigaret, ni pa pojasnil, v katerem aktu je določena takšna prepoved. Po stališču sodišča prve stopnje naj bi prepoved izhajala iz Cabin Crew Manuala v zvezi s pravili A., kar pa ne drži, o čemer se lahko pritožbeno sodišče prepriča z vpogledom v navedeni akt tožene stranke. Tudi iz šestega odstavka IX. točke pogodbe o zaposlitvi takšna prepoved ne izhaja. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica cigaret ni prijavila, ni pa obrazložilo, katere predpise je kršila. V tem delu sodbe ni mogoče preizkusiti, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica izpostavlja, da neprijava cigaret še ne pomeni prekrška in s tem hujše kršitve pogodbenih obveznosti. Iz sodbe opr. št. ZSV 335/2012 z dne 7. 2. 2014, ki jo tožnica brez svoje krivde ni mogla predložiti v postopku na prvi stopnji, jasno izhaja, da prekrška ni storila. Glede na navedeno ni storila nobene hujše kršitve delovnih obveznosti. Tožnica oporeka ugotovitvi sodišča, da je cigarete kupila sama. Zmotno je sodišče prve stopnje zaključilo, da na konkretnem letu ni nihče sedel v poslovnem prostoru, torej pod predalom, kjer so se nahajale cigarete. V tem delu se je sodišče prve stopnje oprlo na izpoved priče B.B., ki je povedal, da nikjer ne piše, da se potniki smejo presesti, ni pa se opredelilo do izpovedi kopilota C.C., ki je povedal, da potniki kdaj prosijo, če se lahko usedejo drugam. Pojasnil je, da se potniki lahko usedejo drugam. Zato ne drži ugotovitev sodišča, da se potniki niso mogli presesti. Izpovedi navedenih prič sta v neskladju, sodišče prve stopnje pa ni navedlo razlogov, zakaj ne verjame priči C.C.. Sodišče prve stopnje je zato nepravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da potniki niso sedeli v prednjem delu letala, da je tožnica cigarete kupila sama in jih ni prodala potnikom. Tožnica poudarja, da cigarete na letalu niso bile najdene pri njej, da zgolj dejstvo, da se je vrečka z zaseženimi cigaretami nahajala pod njeno službeno jakno, ne dokazuje, da so bile cigarete njene, še zlasti zato ne, ker so bile najdene v potniški kabini v predalu za ročno prtljago, ki je dostopen vsem potnikom in osebju in se carinski pregled ne bi smel opraviti, dokler stevardesi nista pregledali letala. V kolikor je tožnica pri pregledu letala v D. (Albanija) spregledala cigarete in pregled letala, to ni bilo pravilno, navedeno pa tudi ne more vplivati na utemeljenost izredne odpovedi, saj tožena stranka ni očitala tožnici kršitve v zvezi s pregledom letala v D. (Albanija). Tožnica navaja, da je bila v drugem, hujšem primeru, sodelavki izrečena le sankcija opominjevalne narave, zaradi česar ni mogoče izgubiti zaupanja v tožnico do te mere, da z njo ne bi bilo več mogoče nadaljevati delovnega razmerja. Tožnica je bila diskriminirana v primerjavi s sodelavko, saj ne obstajajo neposredni dokazi, da je zase kupila cigarete. Po mnenju tožnice tožena stranka ni dokazala utemeljenega odpovednega razloga niti nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Priglaša pritožbene stroške.

V odgovoru na pritožbo tožnice tožena stranka prereka navedbe v pritožbi, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno s drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Neutemeljen je pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih in jo je mogoče preizkusiti. Če so ti razlogi zmotni, gre za zmotno uporabo materialnega prava in ne za očitano bistveno kršitev. Očitana kršitev ni podana, če sodišče nepravilno presodi, da ravnanje tožnice predstavlja kršitev predpisov tožene stranke in carinskih predpisov. Tudi v tem primeru gre lahko le za zmotno uporabo materialnega prava, povezano s posledično nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem.

Pritožba nadalje očita sodišču druge stopnje bistveno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s pravno podlago prepovedi nakupa artiklov iz prostocarinske prodaje za kabinsko osebje. Ta kršitev je podana, če so v sodbi sodišča prve stopnje o odločilnih dejstvih nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Za takoimenovano protispisnost gre tedaj, če sodišče vsebino listin in izpovedb prič napačno povzame, torej če jim pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa takšna kršitev podana, če sodišče listino zmotno tolmači ali ji pripiše drugačen dokazni pomen. Z navedbo, da iz aktov tožene stranke in določil pogodbe o zaposlitvi ne izhaja prepoved nakupa artiklov iz prostocarinske prodaje za kabinsko osebje, pritožba dejansko uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Na podlagi drugega odstavka 82. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in nasl. - ZDR) je v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dokazno breme na strani stranke, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru torej na toženi stranki, ki mora predvsem dokazati, da obstoji zatrjevani odpovedni razlog iz druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.

Tožnici (vodji kabinskega osebja v posadki) je bilo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 5. 2012 očitano, da dne 1. 5. 2012 na relaciji E.-D. (Albanija)- E. ni izvajala prodaje potnikom, temveč je odplombirala voziček ... z artikli F. A., beležila prodajo potnikom, čeprav je 6 zavojev cigaret sama vzela zase, ob carinski kontroli blaga ni predložila carinskemu organu in se s tem skušala izogniti plačilu uvoznih dajatev. Tožena stranka je v izredni odpovedi navedla, da je tožnica s tem ravnanjem naklepno huje kršila delovne obveznosti, in sicer IX. člen pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 11. 2004, pravila Cabin Crew Member Manual (v nadaljevanju: pravila CCMM), pravila Cabin Crew Information Handbook (CCIH 3.13), ki niso priložena v spisu, določila 1.8.7 Krovnega operativnega priročnika - ..., ter 31., 32. in 35. člen ZDR. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da tožnica ob carinski kontroli 1. 5. 2012 najdenega blaga (šest zavojev cigaret), ki jih je sama kupila, ni prijavila. Z opisanim ravnanjem je tožnica po presoji sodišča prve stopnje kršila predpise tožene stranke in zlorabila svoj položaj, s tem pa naklepoma in huje kršila svoje delovne obveznosti.

Pritožbeno sodišče se strinja z pritožbeno navedbo, da v pravilih CCMM v zvezi s pravili A. (točka 9 in 9.6.5) ter v šestem odstavku IX. točke pogodbi o zaposlitvi z dne 17. 11. 2004 ni določeno, da je tožnici (kabinskemu osebju) na letalu prepovedan nakup cigaret. V šestem odstavku IX. člena pogodbe o zaposlitvi je določeno, da se je tožnica dolžna vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja, ter glede na naravo dejavnosti toženi stranki materialno ali moralno škoduje, predvsem pa ne sme za svoj ali tuj račun opravljati del in sklepati poslov, pri katerih bi izrabljala poslovno znanje, poslovne zveze in druge podatke, ki jih je pridobila z delom ali v zvezi z delom v družbi. V kolikor je tožnica kupila cigarete, s tem toženke ni oškodovala niti ni šlo za izrabo poslovnega znanja, poslovnih zvez in drugih podatkov, ki jih je pridobila z delom ali v zvezi z delom pri toženi stranki. Pravila CCMM - 9. poglavje (A.) v točki 9.6. urejajo prodajo blaga v prostorih prostocarinske prodaje potnikom. V točki 9.6.4 pravila sicer prepovedujejo prodajo artiklov, ko je letalo na tleh, ne določajo pa izrecne prepovedi nakupa cigaret kabinskemu osebju. Takšna prepoved ni razvidna niti iz drugih pravil, ki jih je tožena stranka priložila v spis, nanjo pa ni mogoče sklepati že iz delokroga tožničinega delovnega mesta, kamor spadajo dela organiziranja, vodenja in izvajanja prodaje. Pri tem je potrebno upoštevati tudi izpoved G.G., ki je povedal, da na drugih letališčih kabinsko osebje lahko zase kupi artikle iz prostocarinske prodajalne. Zaslišan kot priča je sicer povedal, da na ljubljanskem letališču zaposleni ne smejo kupovati cigaret, ni pa pojasnil, v katerem splošnem aktu tožene stranke oziroma drugem predpisu je takšna prepoved določena. Zaradi zmotne materialnopravne presoje je v tem delu dejansko stanje ostalo nerazčiščeno.

Tožena stranka je v izredni odpovedi navedla, da je tožnica kršila carinske predpise, kar izhaja tudi iz izpovedi G.G. (takratnega direktorja), ki je povedal, da je tožnica želela "švercati" cigarete in jih ni prijavila. V obrazložitvi odpovedi je tožena stranka navedla, da ima kršitev carinskih predpisov opredeljeno kot hujšo kršitev delovnih obveznosti, kar naj bi izhajalo iz točke 1.8.7 Krovnega operativnega priročnika - ... (priloga B/2). Ker gre za listino, sestavljeno v tujem jeziku, bi morala tožena stranka v skladu z določbo drugega odstavka 226. člena ZPP priložiti tudi njen overjen prevod, česar pa ni storila. Sodišče prve stopnje, ki bi moralo postopati po citirani določbi, je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da tožnica ni prijavila cigaret. V zvezi z očitkom storitve carinskega prekrška, da tožnica ni vložila carinske deklaracije za cigarete, za katere so predpisane omejitve pri uvozu, je tekel tudi sodni postopek. Tožnica je pritožbi skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP priložila dokaz: sodbo Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. ZSV 335/2012 z dne 7. 2. 2014. Z navedeno sodbo je bilo ugotovljeno, da tožnica očitanega prekrška ni storila. Glede na priloženi dokaz tako ostaja odprto vprašanje, ali je v obravnavanem primeru prišlo do kršitve carinskih predpisov, kar je tožena stranka štela za hujšo kršitev delovnih obveznosti.

Nadalje tožnica utemeljeno izpodbija ugotovitve sodišča o tem, da na letu E. - D. (Albanija) trije mladeniči (potniki) niso mogli sedeti na sprednjih sedežih v poslovnem prostoru, torej pod polico, kjer se je nahajala vrečka s cigaretami, kot je to zatrjevala tožnica. V tem delu pritožba jasno in določno uveljavlja kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP. O tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Ta določba vsebuje metodološki napotek o izdelavi dokazne ocene, ki mora biti vestna, skrbna (preverljivo obrazložena) in analitično sintetična. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je v nasprotju s citiranim metodološkim napotkom. Sodišče prve stopnje se je namreč pri navedenem zaključku oprlo na izpoved B.B. (direktor sektorja H.), ni pa se opredelilo do izpovedi pilota I.I. in kopilota C.C., da se (v praksi) zgodi, da potniki kdaj prosijo, če se lahko usedejo drugam. C.C. je, zaslišan kot priča, povedal, da se potniki lahko usedejo drugam. Sodišče prve stopnje dokazne presoje ni moglo graditi le na pojasnilih pravil v letalstvu s strani direktorja H., ki se na obravnavanem letu niti ni nahajal. Moralo bi se opredeliti tudi do izpovedi prič, ki so bili na omenjenem letu, in oceniti njihov pomen. Ker tega sodišče prve stopnje ni storilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost njegove odločitve. Sodišče namreč ni verjelo tožničini izpovedi, da so zavoje cigaret naročili in kupili trije mladeniči, ki so izstopili v D. (Albanija) in pri tem pozabili na cigarete, odložene v predalu nad sedeži, kamor so se usedli, ker je sprejelo pojasnilo priče B.B., čeprav je pojasnil, da noben akt ne določa, da se potniki na letu ne smejo presesti. Pilot I.I. je v izpovedi dopuščal možnost, da je bila po letu na relaciji E. - D. (Albanija) kabina malomarno pregledana in bi vrečka s cigaretami ostala v predalu, ki je bil kot skupni prostor dostopen vsem potnikom in osebju. Okoliščina, da je bila na letu precej časa turbulenca, ne izključuje možnosti gibanja potnikov v prostoru oziroma tega, da so potniki sedeli na prvih sprednjih sedežih. Pritrditi je treba tožnici, da v kolikor je pri pregledu letala (cabin search) spregledala te cigarete oziroma da pregled letala ni bil pravilno in popolno izveden, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, navedeno ne vpliva na utemeljenost odpovedi, saj tožnici ni bila očitana kršitev v zvezi s pregledom letala v D. (Albanija).

Pritožbeno sodišče je glede na ugotovljeno zaradi zmotne materialnopravne presoje, preuranjene oziroma pomanjkljive dokazne ocene ter kršitve določb postopka na podlagi 354. in 355. člena ZPP razveljavilo prvostopenjsko sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede na naravo stvari in okoliščine primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da je z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka smotrno, če se ob odpravi procesne pomanjkljivosti relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje. V kolikor bi okoliščine oziroma pravno relevantna dejstva prvič obravnavalo le sodišče druge stopnje, bi bila strankam v postopku odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno pred drugostopenjskim sodiščem. V posledici razveljavitve odločitve sodišča prve stopnje o ugotovitvi utemeljenosti odpovednega razloga, se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s presojo ostalih pritožbenih očitkov, ki niso bili bistvenega pomena za odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP).

V ponovnem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgornjih izhodišč ugotovljeno procesno pomanjkljivost odpraviti, tako da bo ustrezno dokazno ocenilo izpoved kopilota C.C. o tem, da so se potniki lahko usedli tudi drugam. Sodišče prve stopnje bo po potrebi dopolnilo dokazni postopek, zlasti se bo moralo opredeliti do obstoja pravne podlage prepovedi nakupa cigaret s strani kabinskega osebja ter sodbe Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. ZSV 335/2012 z dne 7. 2. 2014, s katero je bilo ugotovljeno, da tožnica ni storila carinskega prekrška. Navedeno sodbo bo moralo ustrezno dokazno oceniti v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi, saj delovno sodišče ni vezano na odločbo sodnika za prekrške, ker tu ne gre za obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku (14. člen ZPP), ampak le za del procesnega gradiva, ki je podvržen prosti presoji dokazov. Šele po razjasnitvi dejstev oziroma okoliščin v zvezi z očitano kršitvijo z dne 1. 5. 2012 v nakazani smeri, bo sodišče prve stopnje ponovno presodilo zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter odločilo o drugih zahtevkih in pravdnih stroških, nastalih pravdnima strankama tako v postopku pred prvostopenjskim sodiščem, kot tudi v zvezi s pritožbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).