Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če stranka pred obravnavo z vlogo zaprosi za preložitev obravnave, se takšna vloga šteje za oporekanje, saj bi v nasprotnem primeru zahtevek priznala.
Pritožbi tožene stranke se u g o d i , sodba sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e v novo sojenje.
Z izpodbijano sodbo zaradi izostanka je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku v višini 306.716,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 1994 dalje do plačila.
Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka, smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi trdi, da je bil po pozivu poslan odgovor na tožbo. Kljub odplačevanju je bil dolg po enem letu večji kot ob najetju kredita. Ni bil upoštevan vezan polog ob najetju. Zavarovalnica je plačala banki večji znesek, kot pa je znašal dejanski dolg. Predlaga razveljavitev sodbe.
Pritožba je utemeljena.
Uraden preizkus izpodbijane sodbe je pokazal, da ni bilo pogojev za izdajo sodbe zaradi izostanka in je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (čl. 354/II točka 6 v zvezi s čl. 332 ZPP).
V konkretnem primeru se šteje, da je tožena stranka ugovarjala tožbenemu zahtevku s tem, ko je že 18. 12. 1998 sodišču poslala (list. št. 12) prošnjo za preložitev obravnave. Takšna vloga sodišču pomeni, da se stranka upira zahtevku, kajti v nasprotnem primeru bi zahtevek v dopisu priznala in ne bi zahtevala obravnavanja.
Po drugi strani pa je tožba skupaj s prilogami tako pomanjkljiva, da iz navedb dejstev in dokazov ne izhaja utemeljenost zahtevka v višini 306.716,60 SIT. V tožbi manjka specifikacija tega zahtevka. Kredit je bil najet po navedbah v tožbi v višini 330.000,00 SIT in bi morala tožeča stranka v tožbi navesti,koliko kredita je bilo eventualno odplačanega, koliko znašajo obresti, iz katerih postavk je sestavljen zahtevek v višini 306.716,60 SIT, kdaj je nastopila zamuda itd.; saj bi le v tem primeru bilo možno preizkusiti, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno (glede glavnice in glede stranske terjatve).
V ponovnem sojenju bo moralo sodišče ugotavljati dejansko stanje v opisani smeri, če bodo stranke seveda predlagale ustrezne dokaze.