Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja, da iz razlogov sodišča prve stopnje po eni strani izhaja, da so podani objektivni znaki očitanega prekrška zavajajoče poslovne prakse (med drugim tudi, da taka poslovna praksa glede oglaševanja cenovne prednosti zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika ter povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel), po drugi strani pa v okviru ugotovljenih olajševalnih okoliščin za izrek opomina iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je bil povprečni potrošnik seznanjen s scenami, po katerih je storilka - pravna oseba prodajala nadzorovano blago (posteljnine) in ga je po teh cenah lahko tudi kupil.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo zahtevi za sodno varstvo (ZSV) in izpodbijano odločbo o prekršku Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Tržni inšpektorat RS, Območna enota Dravograd-Maribor, št. ....-81/2021-10-31021 z dne 8. 3. 2021 spremenilo za pravno osebo tako, da ji je za prekršek, opisan v 1. točki izreka odločbe o prekršku, namesto globe 3.000,00 EUR izreklo opomin, v delu glede stroškov postopka pa tako, da je pravna oseba dolžna plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR, za odgovorno osebo pravne osebe pa tako, da ji je za prekršek, opisan v 2. točki izreka odločbe o prekršku, namesto globe 300,00 EUR izreklo opomin, v delu glede stroškov postopka pa tako, da je odgovorna oseba pravne osebe dolžna plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR, v preostalem delu pa je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano odločbo o prekršku potrdilo.

2. Zoper sodbo se pritožuje zagovornik pravne osebe in odgovorne osebe pravne osebe zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku, kršitve materialnih določb zakona ali predpisa, ki določa prekršek ter zaradi odločitve o sankciji po 1., 2. in 4. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe in ustavitev postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je prekrškovni organ z odločbo o prekršku z dne 8. 3. 2021 pravno osebo in odgovorno osebo pravne osebe spoznal za odgovornega storitve prekrška po **1. alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP** (v zvezi s prvim odstavkom 14. člena ZP-1 oziroma v zvezi s prvim odstavkom 15.a člena ZP-1), ker je (njena oziroma kot) odgovorna oseba pri oglaševanju cenovnih prednosti izdelkov v ponudbi 1-1 na spletni strani www....si uporabila nepošteno poslovno prakso s tem, ko je oglaševala akcijo 1+1 bombažno satenaste posteljnine ... v dimenziji 140 cm x 200 cm po ceni 59,90 evrov in 200 cm x 200 cm po ceni 79,90 evrov, saj pravna oseba oglaševanih izdelkov vsaj v nadzorovanem obdobju od 1. 1. 2020 do 28. 5. 2020 ni prodajala po oglaševani ceni, taka poslovna praksa pa glede oglaševanja cenovne prednosti zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika ter povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel, s čimer je kršila določbo 4. točke prvega odstavka 5. člena ZVPNPP.

5. Prekrškovni organ je tako pravni osebi in odgovorni osebi pravne osebe očital nepošteno poslovno prakso v obliki zavajajoče poslovne prakse. Skladno s prvim odstavkom 5. člena ZVPNPP se poslovna praksa šteje za zavajajočo, če vsebuje napačne informacije in je torej neresnična, kot tudi, če kakor koli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih elementov, ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel, in sicer (med drugim po 4. alineji) glede cene ali načina izračunavanja cene ali določene cenovne prednosti.

6. Sodišče prve stopnje je po prekrškovnem organu ugotovljeno odgovornost pravne in odgovorne osebe za očitani prekršek potrdilo, pri čemer je v zvezi z objektivnimi znaki očitanega prekrška v točki 17 ugotovilo, da pravna oseba oglaševanih izdelkov v nadzorovanem obdobju od 1. 1. 2020 do 28. 5. 2020 ni prodajala po oglaševani ceni, v zvezi s subjektivnimi znaki pa, da bi se A. A. kot direktor družbe moral in mogel zavedati, da oglaševanje cenovnih prednosti izdelkov v konkretnem primeru ni bilo ustrezno prikazano, saj iz priloženih računov dejansko ni vidno, da se drugi izdelek obračunava gratis oziroma z 0, kar je utegnilo zavesti povprečnega potrošnika, odgovorna oseba pravne osebe pa bi se morala zavedati, da mora takšne popuste tudi prikazati na računih, česar pa takrat ni storila in je v tem primeru opustila dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja pravne osebe.

Ker se glede na prej povzet izrek prekrškovne odločbe pravni in odgovorni osebi očita, da v nadzorovanem obdobju konkretnih izdelkov pri oglaševani cenovni prednosti ni prodajala po ceni, ki jo je kot redno ceno oglaševala v akcijski ponudbi 1+1 (torej ceni 59,90 evrov za posteljnino ... v dimenziji 140 cm x 200 cm in 79,90 evrov za posteljnino ... v dimenziji 200 cm x 200 cm) in kar je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo v okviru objektivnih znakov prekrška po 1. alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP, so razlogi sodišča prve stopnje v zvezi s subjektivnimi znaki tega prekrška nerazumljivi, saj se pravni osebi ne očita, da drugega izdelka v akciji 1+1 ni obračunavala pravilno. Izpodbijana odločitev je tako zaradi nerazumljivih razlogov o odločilnih dejstvih obremenjena s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. 7. Pri tem pa tudi pritožba utemeljeno opozarja, da iz razlogov sodišča prve stopnje po eni strani izhaja, da so podani objektivni znaki očitanega prekrška zavajajoče poslovne prakse (med drugim tudi, da taka poslovna praksa glede oglaševanja cenovne prednosti zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika ter povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel), po drugi strani pa v okviru ugotovljenih olajševalnih okoliščin za izrek opomina iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je bil povprečni potrošnik seznanjen s scenami, po katerih je storilka - pravna oseba prodajala nadzorovano blago (posteljnine) in ga je po teh cenah lahko tudi kupil. Tudi v tem delu so razlogi sodišča prve stopnje nerazumljivi, saj v kolikor bi oziroma je bil povprečni potrošnik seznanjen z rednimi cenami izdelkov oglaševane cenovne prednosti v nadzorovanem obdobju, v izreku prekrškovne odločbe z dne 8. 3. 2021 konkretizirana poslovna praksa pravne osebe ne more biti zavajajoča. Vsled navedenemu je izpodbijana odločitev tudi v tem delu obremenjena s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. 8. Ker pritožbeno sodišče kršitve določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, je brez spuščanja v presojo nadaljnjih pritožbenih navedb pritožbi zagovornika pravne in odgovorne osebe ugodilo, izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (peti odstavek 163. člena ZP-1).

9. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče znova odločiti o utemeljenosti predložene ZSV zoper navedeno odločbo prekrškovnega organa in pri tem navesti jasne, razumljive in prepričljive razloge o odločilnih dejstvih. Kaj so odločilna dejstva je mogoče razbrati le iz konkretizacije očitanega prekrška v izreku odločbe prekrškovnega organa z dne 8. 3. 2021. Pri tem naj sodišče prve stopnje izhaja iz tega, da so glede na konkretizacijo prekrška odločilna dejstva (-) ali je pravna oseba navedeni posteljnini v nadzorovanem obdobju prodajala po cenah, navedenih v akcijski ponudbi 1+1 in (-) ali je s tem v zvezi z izdelkom bistveno izkrivljala ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika (torej ali taka poslovna praksa povzroči oziroma bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev glede cenovne prednosti, ki je sicer ne bi sprejel, v kolikor bi vedel za redne cene posameznega izdelka v akciji 1+1 v nadzorovanem obdobju). Iz navedene prekrškovne odločbe namreč izhaja, da je v tem obdobju pravna oseba posteljnino dimenzije 140 cm x 200 cm prodajala po redni ceni 29,95 evrov oziroma 35,94 evrov, posteljnino dimenzije 200 cm x 200 cm pa po redni ceni 39,95 evrov, 47,94 evrov oziroma 50,08 evrov, pri oglaševanju cenovnih prednosti izdelkov v ponudbi 1+1 na spletni strani (v istem obdobju) pa je oglaševala, da je redna cena posteljnine 140 x 200 cm 59,90 evrov, posteljnine 200 cm x 200 cm pa 79,90 evrov). Ker morajo biti pri opredelitvi poslovne prakse kot zavajajoče predhodno kumulativno izpolnjeni pogoji nepoštene poslovne prakse iz splošne prepovedi, določene v generalni klavzuli iz 4. člena ZVPNPP1, je potrebno ugotoviti tudi, (-) ali opisano ravnanje nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti.

1 Glej: VS RS Sodba IV Ips 25/2019.