Up-338/01

20. 11. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 20. novembra 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 346/2000 z dne 9. 1. 2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. 441/99 z dne 29. 2. 2000 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik izpodbija sklepa, izdana v pravdi zaradi motenja posesti, s katerima sta sodišči ugotovili, da je motil posest tožnikov in mu naložili vzpostavitev prejšnjega stanja ter prepovedali nadaljnje motenje. Zatrjuje, da mu je bila z izpodbijanima sklepoma kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče prepozno vloženo ustavno pritožbo sprejme po tretjem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Rok za vložitev ustavne pritožbe naj bi zamudil zato, ker je po koncu postopka na prvi stopnji ostal brez pooblaščenca.

2.Po določbi prvega odstavka 52. člena ZUstS je treba ustavno pritožbo vložiti v šestdesetih dneh od vročitve izpodbijanega akta. V posebno utemeljenih primerih lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku tega

roka (tretji odstavek 52. člena ZUstS).

3.Izpodbijani sklep Višjega sodišča je bil pritožniku vročen dne 9. 2. 2001. Rok za vložitev ustavne pritožbe se je iztekel dne 10. 4. 2001, ustavno pritožbo je pritožnik vložil dne 4. 8. 2001 in je torej prepozna. Iz vsebine izpodbijanih sklepov in navedb ustavne pritožbe po oceni Ustavnega sodišča ne izhaja, da bi šlo za posebno utemeljen primer, ki bi dovoljeval izjemno obravnavanje ustavne pritožbe, vložene po izteku šestdesetdnevnega roka. Izjemnega obravnavanja ustavne pritožbe po tretjem odstavku 52. člena ZUstS pritožnik tudi ne more doseči z navajanjem, da je ostal brez pooblaščenca. Pogoj, določen v tretjem odstavku 52. člena ZUstS, da gre za posebno utemeljen primer, se namreč nanaša na utemeljenost ustavne pritožbe po vsebini, ne pa na razloge, ki naj bi opravičevali zamudo pri vložitvi ustavne pritožbe. To pritožnikovo navedbo Ustavno sodišče lahko obravnava kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje (116. člen Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 6. členom ZUstS). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je prepozen. Po določbi drugega in tretjega odstavka 117. člena ZPP je predlog za vrnitev v prejšnje stanje treba vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela; po treh mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Zadnji dan za vložitev ustavne pritožbe je bil 10. 4.2001, pritožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vložen dne 4. 8. 2001, je torej prepozen.

4.Ker pritožnik ni izkazal, da bi šlo za posebno utemeljen primer za odločanje o prepozni ustavni pritožbi, pritožnik pa tudi ni uspel s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena ZustS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata: dr. Lojze Ude