Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba II Ips 573/99

ECLI:SI:VSRS:2000:II.IPS.573.99 Civilni oddelek

navidezna pogodba premoženjska razmerja med zakonci skupno premoženje pridobitev lastninske pravice na nepremičnini vrnitev darila vlaganja v posebno premoženje zakonca
Vrhovno sodišče
8. junij 2000
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zakonca se lahko dogovorita, da eden od njiju pridobi solastninski delež z vlaganji v posebno premoženje drugega, ne glede na to, ali bi na podlagi zakona s takimi vlaganji pridobil lastninsko pravico. V tem primeru namreč pridobi lastninsko pravico na podlagi pravnega posla, in ne na podlagi zakona.

Izrek

Revizija se zavrne.

Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Med pravdnima strankama, bivšima zakoncema, ni sporno, da sta 5.12.1988 sklenila pogodbo, ki sta jo overila pri sodišču. V pogodbi sta ugotovila, da živita skupaj v stanovanjski hiši, ki je last tožnika, da pa sta hišo v času trajanja zakonske zveze skupaj obnavljala in vzdrževala ter povečala vrednost hiše. V pogodbi je tožnik toženki zaradi skupnih vlaganj priznal 1/4 solastninski delež na hiši in pravici uporabe na pripadajočem zemljišču. V pogodbi je tožnik toženki tudi podaril ostale 3/4 hiše, in ji dovolil, da lastninsko pravico na celi hiši in pravico uporabe na pripadajočem zemljišču vpiše v zemljiško knjigo. Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je navidezen tisti del pogodbe, v katerem je toženki priznal 1/4 solastninski delež na hiši in da prikriva darilno pogodbo. Zato je od sodišča zahteval, naj odloči, da vknjižbeno dovoljenje za solastninski delež do 1/4 hiše nima učinka med pogodbenima strankama. Nato pa je zahteval, naj sodišče odloči, da mu je toženka dolžna podarjeno hišo vrniti. Predlagal je tudi, naj sodišče izda začasno odredbo o prepovedi razpolaganja in obremenitve nepremičnin in dovoli zaznambo spora.

Sodišče prve stopnje je izdalo začasno odredbo. Toženka je pripoznala tožbeni zahtevek glede 3/4 hiše in sodišče prve stopnje je glede tega dela zahtevka izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave. V preostalem pa je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo.

Proti zavrnilnemu delu sodbe sodišča prve stopnje se je pritožil tožnik, toženka pa proti sklepu sodišča o začasni odredbi. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da je tožnik toženki v vknjižbenem dovoljenju priznal solastninsko pravico na podlagi vlaganj. Toženka pa v hišo ni vlagala, zato je priznanje lastninske pravice na podlagi vlaganj fiktivno. Gre v resnici za darilno pogodbo, ki je sicer veljavna, vendar jo tožnik lahko razveljavi na podlagi določbe drugega odstavka 84. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Tožnik zato meni, da sodišče druge stopnje nima prav, ko pravi, da višina vlaganj ne vpliva na veljavnost sporne pogodbe. Tožnik v reviziji opozarja, da je prav višina vlaganj odločilnega pomena za ugotovitev, ali obstaja pravna podlaga za priznanje lastninske pravice, ali pa je priznanje lastninske pravice navidezno in gre v resnici za darilno pogodbo. Tožnik predlaga, naj revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da razveljavi sodbo sodišča druge in prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje, podrejeno pa, naj razveljavi le izpodbijano sodbo in zadevo vrne sodišču druge stopnje v ponovno obravnavanje.

Tožnik je v pisni vlogi z dne 20.1.2000 svojo revizijo dopolnil, vendar sodišče dopolnitve ni upoštevalo, ker ni bila vložena v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe izdane na drugi stopnji (prvi odstavek 382. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP/77, Ur.l. SFRJ, št. 4/77 do Ur.l. RS, št. 55/92 v zvezi s prvim odstavkom 498. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99).

Sodišče prve stopnje je revizijo na podlagi 390. člena ZPP/77 poslalo Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o reviziji ni izjavilo, in toženi stranki, ki je na revizijo odgovorila.

Tožena stranka v odgovoru na revizijo opozarja, da ima sodišče druge stopnje prav, ko navaja, da je do priznanja solastniškega deleža prišlo na podlagi veljavnega pravnega posla, sklenjenega med pravdnima strankama. Zato predlaga, naj vrhovno sodišče revizijo zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Tožnik v reviziji ni natančneje navedel, kako sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe ZPP/77. Zato je revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, na podlagi 386. člena ZPP/77, preverilo, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77 in ugotovilo, da kršitve ni bilo.

Po prvem odstavku 20. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) se lastninska pravica pridobi po samem zakonu, na podlagi pravnega posla in z dedovanjem.

Res je, da zakonca po samem zakonu lahko v času trajanja zakonske zveze z delom pridobita skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Pri odločanju o tem, ali je zakonec z vlaganji v posebno premoženje drugega zakonca na podlagi zakona pridobil lastninsko pravico, je seveda bistvenega pomena, kakšna je vrednost obnovitvenih del oziroma vlaganj. Vendar ima sodišče druge stopnje prav, ko opozarja, da toženka lastninske pravice na hiši ni pridobila na podlagi zakona temveč na podlagi pravnega posla.

Lastnik določenega objekta se lahko z vlagateljem dogovori, da bo ali da je, z vlaganji ali z delom (ne glede na to ali bi glede na vrednost vložka po samem zakonu lahko pridobil lastninsko pravico) na zgradbi pridobil solastninski delež (primerjaj N.Gavella in drugi, Stvarno pravo, Zagreb 1998, str. 387). Enak pravni posel lahko skleneta zakonca med seboj, le da morata spoštovati določilo drugega odstavka 62. člena ZZZDR glede slovesne oblike, na kar je opozorilo sodišče druge stopnje. Pogodbeni stranki lahko izpodbijata veljavnost pravnega posla, če niso bile izpolnjene predpostavke: poslovna sposobnost in prava volja pogodbenih strank, možnost in dopustnost pravnega posla in posebna oblika izjave volje pogodbenih strank.

Tožnik veljavnost pravnega posla izpodbija zaradi napak volje.

Zatrjuje, da je bila njuna volja neresnična, saj sta s toženko sklenila dogovor o pridobitvi lastninske pravice na podlagi skupnih vlaganj v hišo samo zato, da sta prikrila darilno pogodbo. Torej naj bi bila podlaga tega dogovora prikrivanje drugega pravnega posla.

O navidezni pogodbi, ki jo ureja 66. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, govorimo, kadar stranki hočeta, da posel nastane le na videz, na zunaj. Stranki nočeta, da bi nastopil pravni učinek iz navidezno sklenjenega pravnega posla, temveč hočeta prikriti drug pravni posel. Takšna podlaga pravnega posla pa je nedopustna in zato je navidezen pravni posel ničen.

Med pravdnima strankama je nesporno, da je bila hiša del posebnega premoženja tožnika. Sodišče prve stopnje je (tožnik je v pritožbi navedel, da napačno) ugotovilo, da sta tožnik in toženka v obdobju skupnega življenja obnovila notranjost hiše, zamenjala peč za centralno ogrevanje, na balkonih naredila ograjo, izolirala hišo in ob hiši naredila dva prizidka in ostrešje. Ugotovilo je, da je tožnik s sporno listino toženki priznal sodelovanje pri vlaganjih v njegovo posebno premoženje. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da sta pravdni stranki hoteli skleniti dogovor, da toženka na podlagi skupnih vlaganj pridobi 1/4 solastninski delež na hiši, da torej sporni del pogodbe izraža pravo voljo pravdnih strank in da pogodba ni navidezna.

Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejansko ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bila hiša obnovljena med skupnim življenjem pravdnih strank. Vendar je opozorilo, da je toženka solastninski delež pridobila na podlagi pravnega posla in ne na podlagi zakona in zato obseg obnovitvenih del ni pomemben. Sodišče druge stopnje je poudarilo, da je pomemben namen (causa) pravdnih strank. Namen oziroma neposredni vzrok sklenitve pravnega posla pa je bil v tem, da toženka, na podlagi sodelovanja pri vlaganjih v posebno premoženje tožnika, pridobi na nepremičnini solastninski delež.

Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je toženka sodelovala pri vlaganjih v posebno premoženje, to pa pomeni, da je zaradi tega med tožnikom in toženko nastalo premoženjskopravno razmerje.

Revizijsko sodišče se zato strinja z oceno sodišča druge stopnje, da je treba opravljana vlaganja upoštevati pri ugotavljanju namena pravdnih strank. Namen pravdnih strank, torej neposredni razlog za sklenitev spornega dela pogodbe, je bil razrešitev njunih medsebojnih premoženjskih razmerij. Zato je tudi pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da sporni del pogodbe izraža pravo voljo pravdnih strank, urediti medsebojna premoženjska razmerja s priznanjem solastninskega deleža na hiši, in da ne prikriva neodplačnega razpolaganja tožnika. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti niso podani in je na podlagi 393. člena ZPP/77 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Revizijsko sodišče je na podlagi prvega odstavka 166. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP/77 odločilo, da tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia