Jedro

Šele v primeru, če bi bila za toženo stranko sporna aktivna legitimacija tožeče stranke, bi jo bila dolžna tožeča stranka zatrjevati in dokazati bodisi s pooblastili lastnikov za izterjavo obratovalnih stroškov bodisi z dokazili o plačilu stroškov oziroma lastnih sredstev, če teh pooblastil ne bi imela.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Grosupljem, opr. št. 1 Ig 2005/00220 z dne 24.6.2005 v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (1. točka izreka), tožeči stranki pa je naložilo v plačilo pravdne stroške tožene stranke v višini 220,42 EUR z zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

Tožeča stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila iz "dopustnih" pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlagala, da ji ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče pritrjuje utemeljenim trditvam pritožnice, da predstavlja izpodbijana sodba zanjo presenečenje, ker je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na razloge, ki med pravdnima strankama niso bili sporni. Tožena stranka je ugovarjala svoji pasivni legitimaciji, sodišče prve stopnje pa je tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi zgrešene aktivne legitimacije tožeče stranke. Pri tem je za opredelitev sodbe, ki predstavlja nedopustno presenečenje za tožečo stranko, odločilno, da je sodišče prve stopnje odločilo o tem, da tožeča stranka ni nosilec terjatev, ki jih uveljavlja v tej pravdi, ne da bi vpogledalo v pogodbo med upravnikom in lastniki poslovnih prostorov, saj je pravdni stranki nista niti predložili sodišču. Šele v primeru, če bi bila za toženo stranko sporna aktivna legitimacija tožeče stranke, bi jo bila dolžna tožeča stranka zatrjevati in dokazati bodisi s pooblastili lastnikov za izterjavo obratovalnih stroškov, v kolikor so bili plačani iz njihovih sredstev, bodisi z dokazili o plačilu stroškov iz lastnih sredstev, če teh pooblastil ne bi imela. Iz odločbe Vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, jasno izhaja, da lahko aktivno legitimacijo za izterjavo obratovalnih stroškov upravniku podelijo lastniki prostorov večstanovanjske hiše s pogodbo o upravljanju. Ker nobena izmed pravdnih strank pogodbe o upravljanju sodišču ni predložila, tožena stranka pa tudi ni ugovarjala aktivni legitimaciji tožeče stranke, je sodišče prve stopnje, ki je odločilo v prid toženi stranki iz razlogov, ki jih ta ni zatrjevala, tožeči stranki odreklo možnost obravnavanja in je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Poleg tega pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov za zavrnitev tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na plačilo stroškov upravljanja, glede katerih je sodišče prve stopnje ugotovilo, da jih tožeča stranka vtožuje, poleg stroškov obratovanja (1. točka zadnjega odstavka na 2. strani sodbe). Zato ima sodba sodišča prve stopnje v delu, v katerem je zavrnjen tožbeni zahtevek za plačilo upravniških storitev, tudi pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti. S tem pa je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).