Jedro

Tožena stranka je odločila 11. 2. 2003, ko je bil v spisu že podatek, da je bila izdana nadomestna odločba Centra za socialno delo A. Pravilno je stališče tožnice, da bi morala tožena stranka to spremenjeno okoliščino upoštevati in pred svojo sprejeto odločitvijo preveriti oziroma ugotoviti ali je izvršilni naslov, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o dovolitvi upravne izvršbe z dne 13. 11. 2002, odpravljen ali razveljavljen ter ali so podani pogoji po 1. odstavku 293. člena ZUP in šele nato odločiti o pritožbi tožnice proti sklepu Upravne enote A z dne 13. 11. 2002; vse to pa bo morala tožena stranka upoštevati v ponovljenem postopku. Pri svoji odločitvi je sodišče upoštevalo tudi odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-312/00 z dne 23. 4. 2003 in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 16/04, v nadaljevanju: ZZZDR-C). V 35. členu ZZZDR-C je urejen način dokončanja tekočih oziroma že začetih postopkov po 1. odstavku 106. člena ZZZDR. Postopki, ki so začeti do uveljavitve novele, to je do 1. 5. 2004, se tako dokončajo pred centri za socialno delo po določbah ZZZDR in o pritožbah zoper te odločbe odloča ministrstvo, pristojno za družino (1. odstavek 39. člena ZZZDR-C). Ker se je v tej zadevi upravni postopek začel pred uveljavitvijo ZZZDR-C in ker se je v smislu 1. odstavka 39. člena ZZZDR-C končal z odločbo tožene stranke z dne 11. 2. 2003, je za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe pristojno upravno sodišče.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS št. ... z dne 11. 2. 2003 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnice proti sklepu Upravne enote A št. .... z dne 13. 11. 2002. Organ prve stopnje je s tem sklepom v 1. točki ugotovil, da je bilo v 2. točki ustne odločbe Centra za socialno delo A št. ... z dne 12. 7. 2002 določeno kako potekajo osebni stiki med mld. AA in BB in da je tožnica dolžna tako določene stike dopustiti in omogočiti in mladoletnega sina na te stike predhodno pripraviti; prav tako, da sta postali točki 2 ustne odločbe in točka 1.2 dopolnilne odločbe Centra za socialno delo A izvršljivi 20. 8. 2002 in da tožnica dne 22. 8. 2002, 26. 8. 2002, 29. 8. 2002 in 2. 9. 2002 ni dopustila in ni omogočila osebnih stikov med mld. AA in BB na način, ki je določen z izvršilnim naslovom. Prav tako je bilo s sklepom organa prve stopnje določeno, da se dovoli izvršba 2. točke ustne delne odločbe Centra za socialno delo A št. ... z dne 12. 7. 2002 in točke 1.2 dopolnilne odločbe Centra za socialno delo A št. ... z dne 14. 8. 2002. Hkrati je bilo določeno, da mora tožnica takoj po prejemu tega sklepa dopustiti in omogočiti osebne stike na način, ki je določen v izvršilnem naslovu, če tega ne bo storila, bo kaznovana z denarno kaznijo 30.000,00 SIT. V svoji obrazložitvi tožena stranka navaja, da je bilo z ustno odločbo in nato z dopolnilno odločbo št. ... z dne 12. 7. 2002 in 14. 8. 2002 odločeno o stikih med mladoletnim otrokom in njegovim očetom, obe odločbi sta postali izvršljivi 20. 8. 2002. Tožena stranka povzema, da je bilo ugotovljeno, da v določenih dneh tožnica ni dopustila in omogočila stikov na način, ki je predviden v izvršilnem naslovu. Tožena stranka opozarja na določila 286., 290. člena in na 1. odstavek 292. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju: ZUP). Tožena stranka se sklicuje tudi na 106. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89 in nadaljnji, v nadaljevanju: ZZZDR), v zvezi z ugovorom tožnice, da organ prve stopnje ni bil pristojen za izdajo odločbe o izvrševanju stikov, pa navaja, da odloča o pravici staršev do stikov ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze sodišče (3. odstavek 78. člena in 80. člen ZZZDR), v vseh drugih primerih pa center za socialno delo (1. odstavek 106. člena ZZZDR). Tožena stranka navaja, da je tožnica v skladu z izvršilnim naslovom do morebitne spremembe izvršilnega naslova dolžna omogočiti stike.

Tožnica v tožbi navaja, da bi morala tožena stranka ob reševanju pritožbe, ki je bila vložena 22. 11. 2002 in rešena 11. 2. 2003, namesto zavrnitve pritožbe ustaviti izvršilni postopek, saj za njegovo nadaljevanje v času odločanja ni bilo več pogojev. Nadalje navaja, da je organ prve stopnje, Center za socialno delo A, z odločbo ponovno ocenil dejansko stanje in 3. 1. 2003 izdal nadomestno odločbo. Center za socialno delo A je z dopisom odpravil izvršilni naslov in ga nadomestil z novim in obvestilo posredoval Upravni enoti A. Nadalje navaja, da je s to novo odločbo dodatno omejeno upravičenje otrokovega očeta ob osebnih stikih z otrokom tako, da očetu prepoveduje soočanje otroka s člani očetove širše družine in tudi, da mu prepoveduje, da bi sina odpeljal na svoje prebivališče. Nadalje navaja, da je v času do izdaje odločbe druge stopnje izvršilni naslov bil že odpravljen in bi zato morala tožena stranka postopek s sklepom ustaviti in razveljaviti že opravljena izvršilna dejanja. V teku pritožbenega postopka je bil izvršilni naslov spremenjen, kar bi morala tožena stranka upoštevati. Tožnica nadalje meni, da ima pravni interes za odločitev v tej zadevi, ker gre za kršitve določbe 25. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS). Predlaga, da se odločba tožene stranke in odločba organa prve stopnje odpravita.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da predlaga, da se tožba zavrne iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi.

Državni pravobranilec je kot zastopnik javnega interesa prijavil udeležbo v tem upravnem sporu.

Tožba je utemeljena.

Iz upravnega spisa izhaja, da je Upravna enota A s sklepom št. ... z dne 13. 11. 2002 dovolila upravno izvršbo v zvezi z ustno odločbo in dopolnilno odločbo Centra za socialno delo A št. ... z dne 12. 7. 2002 oziroma 14. 8. 2002. Tožnica v tožbi navaja, da je Center za socialno delo A izdal novo nadomestno odločbo 3. 1. 2003, s katero je na novo uredil stike med nedoletnim otrokom in njegovim očetom. Nadomestna odločba z dne 3. 1. 2003 se sicer ne nahaja v predloženem upravnem spisu, vendar pa je v upravnem spisu dopis Centra za socialno delo A z dne 3. 1. 2003, naslovljen na Upravno enoto A, ki obvešča, da je bila 3. 1. 2003 izdana nadomestna odločba in da zato menijo, da je nadaljevanje izvršilnega postopka zoper tožnico zaenkrat brezpredmetno. V upravnem spisu pa se nahaja tudi sklep Upravne enote A z dne 13. 3. 2003, s katerim je upravno izvršbo, ki jo je dovolila Upravna enota A s sklepom št. ... z dne 13. 11. 2002, ustavila.

Tožena stranka je odločila 11. 2. 2003, ko je bil v spisu že podatek, da je bila izdana nadomestna odločba Centra za socialno delo A. Pravilno je stališče tožnice, da bi morala tožena stranka to spremenjeno okoliščino upoštevati in pred svojo sprejeto odločitvijo preveriti oziroma ugotoviti ali je izvršilni naslov, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o dovolitvi upravne izvršbe z dne 13. 11. 2002, odpravljen ali razveljavljen ter ali so podani pogoji po 1. odstavku 293. člena ZUP in šele nato odločiti o pritožbi tožnice proti sklepu Upravne enote A z dne 13. 11. 2002; vse to pa bo morala tožena stranka upoštevati v ponovljenem postopku.

Pri svoji odločitvi je sodišče upoštevalo tudi odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-312/00 z dne 23. 4. 2003 in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 16/04, v nadaljevanju: ZZZDR-C). V 35. členu ZZZDR-C je urejen način dokončanja tekočih oziroma že začetih postopkov po 1. odstavku 106. člena ZZZDR. Postopki, ki so začeti do uveljavitve novele, to je do 1. 5. 2004, se tako dokončajo pred centri za socialno delo po določbah ZZZDR in o pritožbah zoper te odločbe odloča ministrstvo, pristojno za družino (1. odstavek 39. člena ZZZDR-C). Ker se je v tej zadevi upravni postopek začel pred uveljavitvijo ZZZDR-C in ker se je v smislu 1. odstavka 39. člena ZZZDR-C končal z odločbo tožene stranke z dne 11. 2. 2003, je za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe pristojno upravno sodišče. Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS, ker v postopku pred izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka.