Jedro

Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake pa izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. To pomeni, da morajo biti za uveljavljanje odškodninskega zahtevka za povrnitev škode zaradi zaupanja izpolnjene enake predpostavke kot za podjemnikovo odgovornost za stvarne napake.

Velja domneva, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere. Te odgovornosti se lahko podjemnik razbremeni, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba (I. in III. točka izreka) se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom in izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 21.375,53 EUR, kar predstavlja 25 % tožbenega zahtevka, s 3 % obrestno mero za čas od 02. 04. 2008 do 02. 04. 2009, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, v skladu s pogoji iz sklenjene prisilne poravnave potrjene s sklepom tega sodišča z dne 25. 08. 2008 Pnp 36/2008 (I. točka izreka sodbe). Sklenilo je, da se zaradi delnega umika tožbe za znesek 64.126,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2006 do plačila, postopek v tem delu ustavi (II. točka izreka sklepa). Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 2.219,44 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka sodbe).

2. Tožeča stranka je vložila pritožbo zoper I. in III. točko izreka sodbe. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja pravno relevantna dejstva. Ugotovilo je, da sta stranki dne 19. 09. 2003 sklenili pogodbo št. 03-224/2003 (A2), s katero se je tožena stranka kot podizvajalec tožeče stranke zavezala opraviti krovska dela na objektu OŠ P., tožeča stranka pa se je zavezala dobaviti material za opravo krovskih del na strehi. Po opravljenih krovskih delih je streha puščala, glavni naročnik (B. d.o.o.) pa je za dokončno sanacijo strehe angažiral drugega izvajalca.

6. Tožeča stranka je s tožbo v tem sporu od tožene stranke zahtevala povračilo škode, ki ji je nastala, ker ji je naročnik zavrnil plačilo računa izdanega po končni situaciji ter ji izstavil račun za plačilo stroškov sanacije. Tožeča stranka je zatrjevala, da je škoda nastala zato, ker je tožena stranka dela opravila nestrokovno, saj folija na več mestih ni bila ustrezno spojena.

7. Tožena stranka je na drugi strani zatrjevala, da je bil vzrok za nastalo škodo na strani tožeče stranke, saj je ta dobavila neustrezen material, o čemer jo je takoj obvestila. Čeprav naj bi se tožeča stranka s pogodbo zavezala, da bo dobavila mehko PVC hidroizolacijsko folijo, ji je dostavila poliolifinsko folijo. Poleg tega je navajala, da parna zapora ni bila lepljena, ker ji tožeča stranka ni dobavila tesnilnih delov, da dobavljena toplotna izolacija ni imela naklonske izolacije ter da parna zapora PE gradbene folije ni bila ustrezne debeline (0,10 mm namesto dogovorjenih 0,20 mm).

8. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo ob ugotovitvi, da je trditveno in dokazno breme za zahtevek nosila tožeča stranka, ki ji ni uspelo dokazati, da odgovornost za napako izvira iz podjemnikove sfere. Presodilo je, da ne more slediti izpovedbi priče tožeče stranke F. A., saj je ta sam izpovedal, da se je z zadevo seznanil šele potem, ko je bil posel končan. Prav tako je potrdil, da ni strokovnjak, ki bi lahko podal mnenje o razlikah med folijama. Sodišče prve stopnje je sledilo izpovedbi zakonitega zastopnika tožene stranke, ki je potrdil, da ji tožeča stranka ni dobavila ustreznega materiala.

9. Ob preizkusu pravilne uporabe materialnega prava pritožbeno sodišče ugotavlja, da izvira tožbeni zahtevek tožeče stranke iz odgovornosti tožene stranke za napake pri delu. V konkretnem primeru tožeča stranka zatrjuje, da ji je nastala škoda zaradi tega, ker ji je glavni naročnik zaradi napak opravljenega posla znižal dogovorjeno plačilo oziroma je nasproti nje uveljavljal odškodninski zahtevek. Tožeča stranka torej zatrjuje, da ji je nastala škoda, ki ima naravo škode zaradi zaupanja.

10. Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake pa izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. To pomeni, da morajo biti za uveljavljanje odškodninskega zahtevka za povrnitev škode zaradi zaupanja izpolnjene enake predpostavke kot za podjemnikovo odgovornost za stvarne napake.

11. Glede splošne predpostavke podjemnikove odgovornosti velja domneva, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere. Te odgovornosti se lahko podjemnik razbremeni, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere.

12. Zato je materialnopravno zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, ki je trditveno in dokazno breme glede tega pravno relevantnega dejstva naložilo tožeči stranki. V ponovljenem postopku bo zato moralo sodišče prve stopnje izvesti dokaze, ki jih je glede dokazovanja vzroka za napako predlagala tožena stranka, glede na uspeh dokaznega postopka pa tudi dokaze tožeče stranke (dokazni predlogi pod točkama II. in III. odgovora na tožbo na list. št. 20 in 21).

13. Pritožba tožeče stranke zoper I. in III. točko izreka sodbe je torej utemeljena. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, glede na stanje postopka pa tudi ne gre zgolj za odpravo določene pomanjkljivosti, ki bi jo pritožbeno sodišče lahko samo odpravilo. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje (I. in III. točka izreka) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

14. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP).

(1) Dr. Nina Plavšak, dr. Miha Juhart, Bojan Podgoršek, dr. Vesna Kranjc, mag Sonja Ilovar Gradišar, dr. Bojan Zabel, mag. Damjan Možina: Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 876. (2) Obširneje razdelek 4. komentarja 633. člena OZ.