Jedro

Ni namen ZBPP, da se brezplačna pravna pomoč odobri v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v izvršilnem postopku VL 63415/2016, ki je v teku pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Tožena stranka navaja, da je tožnica zaprosila za pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi in drugi stopnji. Eden izmed pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči se nanaša na okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo (24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči – ZBPP). Tako se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, če je zadeva očitno nerazumna oziroma prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh. Na podlagi poizvedb pri izvršilnem vpisniku Okrajnega sodišča v Ljubljani je tožena stranka ugotovila, da je bil zoper prosilko vložen predlog za izvršbo, da je sodišče že izdalo sklep o izvršbi, s katerim je bila ta dovoljena ter da je tožnica vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, o katerem pa še ni odločeno. Glede na navedeno trenutno situacijo ni mogoče ugotoviti, kako se bo postopek nadaljeval. Če bo sodišče ugovor zavrnilo, bo sklep o izvršbi izvršljiv, sama zadeva pa v tem primeru nima izgleda za uspeh, ker je dolg nesporno ugotovljen. Kolikor pa bo ugovoru ugodeno, se bo postopek nadaljeval pred pristojnim sodiščem v okviru pravdnega postopka, torej ne več v okviru izvršilnega postopka, za katerega je prosilka prosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tako je njena prošnja v tem trenutku nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari, ker je bil ugovor že vložen oziroma vsaj preuranjena. Zaradi navedenega je tožena stranka njeno vlogo zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 24. člena ZBPP zavrnila.

2. Tožnica v tožbi navaja, da je obrazložitev tožene stranke utemeljena in popolnoma logična, vendar se prvič srečuje s postopki na sodiščih, zato ji zadeve niso povsem jasne. Pred vložitvijo prošnje se je posvetovala, vendar ji ni bilo rečeno, naj počaka na odgovor Okrajnega sodišča v Ljubljani. Dne 25. 7. 2016 pa je dejansko dobila sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani o razveljavitvi izvršbe in se bo postopek nadaljeval pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Ker si sama ne more zagotoviti potrebne pravne pomoči, prosi, da sodišče ugodi njeni prošnji, saj bo le tako v enakem položaju, kot je nasprotna stranka. Sodišče je štelo, da tožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Tudi po presoji sodišča je ugotovitev tožene stranke pravilna in zakonita, prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki jih je tožena stranka navedla v izpodbijani odločbi ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje tudi v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1).

6. Pri presoji upravičenosti prosilca do brezplačne pravne pomoči je po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP kot pogoj treba upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti ali morale. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.

7. Po podatkih spisa je tožnica zaprosila za brezplačno pravno pomoč v izvršilnem postopku, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani in je sodišče izvršbo že dovolilo. Zoper navedeni sklep pa je tožnica sama vložila ugovor pred vložitvijo prošnje. Kot je že pravilno navedla tožena stranka, je od odločitve o ugovoru odvisen tudi nadaljnji potek postopka. Tožnica je sodišče ob vložitvi tožbe dostavila tudi sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi VL 63415/2016 z dne 12. 7. 2016, iz katerega izhaja, da je sodišče ugovoru ugodilo, razveljavilo sklep, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj ter odločilo, da se bo postopek nadaljeval v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Ker je tožnica zaprosila za brezplačno pravno pomoč za izvršilni postopek, je glede na navedeno tožena stranka utemeljeno zavrnila njeno vlogo, saj v okviru izvršilnega postopka ne bo več opravljeno nobeno pravno dejanje. Ker pa se bo sedaj postopek nadaljeval v okviru pravdnega postopka, pa lahko tožnica ponovno zaprosi za brezplačno pravno pomoč za tisti postopek. Tožena stranka je tako tudi po presoji sodišča pravilno uporabila določbe ZBPP, saj ni namen navedenega zakona, da se brezplačna pravna pomoč odobri v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh.

8. Sodišče je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.