Jedro

Tožnik je odločbo tožene stranke prejel 25.2.2005, zato je tožba z dne 7.11.2005 prepozna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijano 1. točko izreka sklepa je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 46/06 – odločba US) kot prepozno zavrglo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 3.2.2005. V obrazložitvi je sodišče navedlo, da je tožnik izpodbijano odločbo prejel dne 25.2.2005, tožbo pa je na zapisnik pri prvostopnem sodišču podal dne 7.11.2005, torej več mesecev po preteku 30-dnevnega zakonskega roka za vložitev tožbe.

V pritožbi tožnik navaja, da se ne more pritožiti na dokument, ki ga ni videl, dodaja pa še, da glede dovoljenja sosede za opravljanje dejavnosti tudi v primeru, če se njegova ovira umakne, niso izpolnjeni osnovni pogoji za opravljanje dejavnosti in se sprašuje, kako lahko nekdo zapre pot, staro več kot sto let, vrisano na vseh zemljevidih in mapnih kopijah.

Tožena in prizadeta stranka na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na določbo 2. odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) je treba pritožbo tožnika obravnavati kot pritožbo po ZUS-1, saj izpodbija sklep sodišča prve stopnje, s katerim se onemogoči nadaljnji postopek (2. odstavek 82. člena ZUS-1).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. ZUS je v 1. odstavku 26. člena med drugim določal, da je treba tožbo vložiti v 30-dneh od vročitve upravnega akta. V 1. odstavku 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02 in 73/04) pa je med drugim določeno, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v 1. odstavku navedenega člena, pusti vročevalec v poštnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga bil moral vročiti, navede vročevalec vzrok take vročitve in dan, ko je sporočilo nalepil na vrata oziroma pustil na drugem primernem mestu, ter se podpiše (3. odstavek 87. člena ZUP). Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15-dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz 1. odstavka 87. člena ZUP v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Naslovnik mora biti s pisnim sporočilom iz prejšnjega odstavka obveščen o posledicah takega vročanja (4. odstavek 87. člena ZUP).

Iz vročilnice, pripete k odločbi tožene stranke, je razvidno, da je bil naslovnik dne 9.2.2005 obveščen o prispelem pismu (pod rubriko „vsebina“ je navedena vročitev izpodbijane odločbe tožene stranke) ter da je bilo pismo dne 25.2.2005 vloženo v hišni predalčnik. Glede na navedeno je tožnik odločbo tožene stranke prejel dne 25.2.2005. Ker je v skladu s pravili o dokaznem bremenu le-to na strani tistega, ki obstoj določenega dejstva zatrjuje, tožnik po presoji pritožbenega sodišča ni predložil nobenih dokazov, ki bi vzbudili dvom v to, da mu je bila odločba tožene stranke z dne 3.2.2005 res vročena dne 25.2.2005, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožba, podana na zapisnik pri sodišču dne 7.11.2005, prepozna, saj je vložena po preteku 30-dnevnega roka, zato jo je sodišče pravilno kot prepozno zavrglo.

Pritožbeno sodišče zato ni obravnavalo drugih (vsebinskih) pritožbenih ugovorov. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.