Jedro

Stališču tožeče stranke, pri katerem vztraja v pritožbi, da sodišče takse ni odmerilo skladno z vrednostjo spornega predmeta, brez dodatnih pojasnil pritožnice, na katero vrednost misli, ni mogoče slediti niti ji pritrditi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje v postopku odločanja o ugovoru tožeče stranke z dne 2. 12. 2021 zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Krškem za plačilo sodne takse I Pg 185/2021 z dne 23. 11. 2021, ugovor zavrnilo.

2. Taksna zavezanka se je zoper sklep pritožila. Sodišču prve stopnje je predlagala, da pritožbi „tožene“ stranke zoper sklep ugodi, izpodbijani sklep in plačilni nalog razveljavi ter sodno takso odmeri z novim plačilnim nalogom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožeča stranka ugovarjala zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse iz razloga, da je sodišče takso napačno odmerilo. Zato je v sklepu natančno pojasnilo višino dolžne sodne takse, kar priznava tudi pritožnica v predzadnjem odstavku druge strani pritožbe. Sodišču prve stopnje pa kljub temu očita, da se ni opredelilo do vseh njenih navedb, ki jih je podala v ugovoru. Zato meni, da je s tem kršilo določbe postopka in da še poglablja zmedo glede namena izpodbijanega plačilnega naloga.

5. Navedenemu stališču ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je odločalo v postopku, ki ga ureja Zakon o sodnih taksah (ZST-1) in sicer o vprašanju, ali je višina takse tožeči stranki v plačilnem nalogu pravilno odmerjena. Tožeči stranki je odgovorilo, da je pri odmeri takse upoštevalo znesek 33.274,31 EUR, kolikor znaša skupaj vtoževani znesek. Tožeča stranka v pritožbi trdi, da je vrednost spornega predmeta sama označila v svojem zahtevku, kar ne drži. V predlogu za izvršbo je označila 16 posameznih denarnih zahtevkov in sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo njihovo skupno vrednost, ki jo je uporabilo kot vrednost predmeta postopka v skladu s 16. členom ZST-1. Stališču tožeče stranke, pri katerem vztraja v pritožbi, da sodišče takse ni odmerilo skladno z vrednostjo spornega predmeta, brez dodatnih pojasnil pritožnice, na katero vrednost misli, ni mogoče slediti niti ji pritrditi. V pritožbi navedene odločbe ESČP pa tudi ne potrjujejo stališča pritožnice, da naj se ji odmeri sodna taksa v drugačni višini od višine, ki jo je določilo sodišče, ki je uporabilo pravila, ki jih določa ZST-1. Teh pravil sodišče prve stopnje ni niti prekršilo niti obšlo. Taksni zavezanki je podalo v sklepu odgovore na vsa relevantna vprašanja, ki se nanašajo na višino odmerjene sodne takse, tako da bi jih tožeča stranka lahko tudi konkretno izpodbijala s pritožbo, česar pa ni storila.

6. Pritožbeno sodišče je presodilo vse navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena in na njih tudi odgovorilo, da niso utemeljene. Zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Na tiste pritožbene trditve, ki niso v zvezi z izdanim plačilnim nalogom za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje ali v zvezi z odločitvijo o zavrnitvi ugovora, ni bilo dolžno odgovarjati (prvi odstavek 360. člena ZPP).