Jedro

Rok 30 dni, ki je predpisan za sprejem ponudbe (od dneva objave ponudbe), je materialni prekluzivni rok, ki ga je dolžan upoštevati tako upravni organ, ki odloča o odobritvi pravnega posla kot tudi vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče. Če navedeni rok ni spoštovan, pravnega posla ni mogoče odobriti, saj promet ni potekal po postopku in na način, določen z ZKZ.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Upravne enote A., št. ... z dne 10. 7. 2007 odpravi in se zadeva vrne Upravni enoti A. v ponovni postopek.

Toženka je dolžna povrniti tožnici stroške sodnega postopka v znesku 350,00 EUR z 20 % DDV v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

: Upravna enota A. (prvostopni organ) je z izpodbijano odločbo ugodila zahtevku za odobritev kupoprodajne pogodbe, ki sta jo dne 5. 6. 2007 sklenila B.B., roj. ..., ... ulica št. ..., C. kot prodajalka in D.D., roj. ..., ... ulica št. ..., E., kot kupec za nepremičnino, vpisano pri vl. št. ..., k.o. C., parc. št. 204/2 vinograd K.r. 5 v izmeri 528 m2. Iz obrazložitve izhaja, da je dne 6. 6. 2007 D.D. vložil zahtevo za izdajo odločbe o odobritvi navedene kupoprodajne pogodbe, prvostopni organ pa je v postopku ugotovil, da so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v Zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – ur. p. b., v nadaljevanju ZKZ) za odobritev pravnega posla. Pri tem je ugotovil, da ne gre za zaščiteno kmetijo, da zemljišče ni bilo urejeno s komasacijo, da je prodajna cena zemljišča (2.083,00 EUR) enaka ceni v ponudbi, da je promet z zemljiščem potekal po postopku in načinu, določenim z ZKZ, ker je bila ponudba za prodajo na oglasni deski Upravne enote A. od 18. 4. 2007 do 21. 5. 2007, D.D. pa je vlogo za odobritev pravnega posla podal v zakonitem 60-dnevnem roku. Ugotovil je tudi, da je bil upoštevan prednosti vrstni red kupcev pri nakupu kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda, saj D.D. izpolnjuje pogoje kot predkupni upravičenec – drug kmet, dočim tožnica tega pogoja ne izpolnjuje. Ugotovil je tudi, da so vsi zainteresirani kupci prodajalko B.B. o nakupu pisno obvestili, kar je prodajalka dokazala s prejeto priporočeno pošto.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (drugostopni organ) je pritožbo tožnice zoper prvostopno odločbo zavrnilo. V obrazložitvi drugostopni organ navaja, da je v 1. odstavku 20. člena ZKZ določeno, da lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, ponudbo v treh izvodih izroči upravni enoti na območju, kjer leži na prodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija. V 4. odstavku 20. člena ZKZ pa je določeno, da je rok za sprejem ponudbe 30 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote. V 4. odstavku 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, v nadaljevanju ZUP) je določeno, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Drugostopni organ na podlagi spisnih podatkov (ponudbe za prodajo zemljišča, ki jo je dala prodajalka 16. 4. 2007) ugotavlja, da je bila ponudba objavljena na oglasni deski Upravne enote A. dne 18. 4. 2007. Glede na navedeno je rok za sprejem ponudbe za prodajo predmetnega kmetijskega zemljišča začel teči 19. 4. 2007 in se je iztekel dne 18. 5. 2007 (petek), vendar pa je upravna enota navedla rok nabitja te ponudbe na oglasni deski od 18. 4. 2007 do 21. 5. 2007, navedeni rok pa je bil objavljen tudi na portalu Upravne enote A. Na podlagi navedenega drugostopni organ zaključuje, da je izjavo o sprejemu ponudbe oddal D.D. pravočasno, saj napaka upravnega organa ne sme biti v škodo strankinih pravic.

Tožnica vlaga tožbo zaradi nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitev določb upravnega postopka. Navaja, da je drugostopni organ ugotovil, da je bil prekoračen 30-dnevni rok za sprejem ponudbe, zavrnitev pritožbe pa je utemeljil s stališčem, da napaka upravnega organa ne sme iti v škodo strankinih pravic. S takšnim stališčem se tožnica nikakor ne more strinjati, saj tožena stranka nikjer ne pojasni, katera stranka bi bila z napako upravnega organa oškodovana oziroma okoriščena. Tožnica je prepričana, da je s takšnim ravnanjem upravnega organa neupravičeno oškodovana, saj je edina pravočasno sprejela ponudbo, stranka D.D. pa je neupravičeno okoriščen. Že iz odločbe prvostopnega organa je razvidno, da ima D.D. status kmeta od leta 1983 dalje, kar pomeni, da mu je poznan promet s kmetijskimi zemljišči, kar bi lahko na podlagi svojih podatkov o prometu D.D. s kmetijskimi zemljišči potrdila tudi Upravna enota A. Sodišču predlaga, da odločbo prvostopnega organa odpravi ter vrne zadevo v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži povračilo stroškov postopka tožnici.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Odgovor na tožbo sta kot prizadeti stranki podala B.B. in D.D., ki smiselno podpirata izpodbijano odločbo.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za sporno odobritev pravnega posla – kupoprodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče z dne 5. 6. 2007, ki sta jo sklenila B.B. kot prodajalka in D.D. kot kupec.

Po določbah ZKZ pravni posel odobri upravna enota, če je promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, so določeni v poglavju III ZKZ. Tako je določeno, da mora lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, ponudbo v treh izvodih izročiti vsaki upravni enoti na območju, kjer to kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija leži (1. odstavek 20. člena ZKZ), upravna enota, na območju katere to kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija leži, pa mora ponudbo iz 1. odstavka tega člena nemudoma objaviti na oglasni deski in na enotnem državnem portalu E-uprave; upravna enota to ponudbo nemudoma pošlje občini in krajevnemu uradu oziroma informacijski pisarni, da jo objavijo na oglasni deski (3. odstavek 20. člena ZKZ). Rok za sprejem ponudbe je 30 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote (4. odstavek 20. člena ZKZ). Če v roku iz prejšnjega odstavka nihče ne sprejme ponudbe, mora prodajalec, če še želi prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, ponudbo ponoviti (5. odstavek 20. člena ZKZ). Vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti (1. odstavek 21. člena ZKZ). Upravna enota po preteku roka za sprejem ponudbe obvesti vse sprejemnike ponudbe in prodajalca priporočeno s povratnico o tem, kdo je sprejel ponudbo v roku iz 4. odstavka 20. člena ZKZ (2. odstavek 21. člena ZKZ). Fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, poda vlogo za odobritev pravnega posla. Vloga se vloži pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del. Vloga za odobritev pravnega posla se vloži najpozneje v 60-ih dneh po poteku roka iz 4. odstavka 20. člena ZKZ. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu (1. odstavek 22. člena ZKZ). V 3. odstavku 19. člena ZKZ pa je določeno, da se pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ne odobri (med drugim), če promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom.

Rok 30 dni, ki je predpisan za sprejem ponudbe (od dneva objave ponudbe), je glede na citirane določbe ZKZ materialni prekluzivni rok, ki ga je dolžan upoštevati tako upravni organ, ki odloča o odobritvi pravnega posla kot tudi vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče. Če navedeni rok ni bil spoštovan, pravnega posla ni mogoče odobriti, saj promet ni potekal po postopku in na način, določen z ZKZ (2. alinea 3. odstavka 19. člena ZKZ). Iz podatkov v upravnih spisih izhaja, da je prvostopni organ ponudbo B.B. za prodajo parc. št. 204/2, k.o. C. prejel dne 16. 4. 2007, objavljena pa je bila dne 18. 4. 2007. 30-dnevni rok je glede na to potekel v petek, dne 18. 5. 2007. V roku (dne 11. 5. 2007) je izjavo o sprejemu ponudbe podala tožnica, dočim je D.D. ponudbo sprejel dne 21. 5. 2007, torej po poteku roka. Prvostopni organ je s tem, ker je z odločbo odobril predmetni pravni posel, ravnal v nasprotju z zakonom, nezakonitosti pa v pritožbenem postopku tudi ni odpravil drugostopni organ. Po presoji sodišča se v obravnavanem primeru ni mogoče z uspehom sklicevati na ravnanje prvostopnega organa, ki je napačno objavil rok za sprejem ponudbe (do 21. 5. 2007) ter na uporabo 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB-2, Uradni list RS, št. 24/06), s čimer je svojo odločitev obrazložil drugostopni organ, ker, kot je bilo že rečeno, materialnega prekluzivnega roka ni mogoče podaljšati. Pri tem so utemeljeni tudi tožbeni ugovori, da je z ravnanjem prvostopnega organa oškodovana tožnica, ki je ponudbo dejansko sprejela v predpisanem roku.

Ker je sodišče ugotovilo, da v postopku za izdajo upravnega akta ni bil pravilno uporabljen zakon, je tožbi ugodilo ter izpodbijano odločbo prvostopnega organa odpravilo na podlagi 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1). Zadevo je vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek (3. odstavek 64. člena ZUS-1), upravni organ pa je dolžan ravnati, kot je določeno v 4. odstavku 64. člena ZUS-1, pri čemer je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava.

Ker je tožnica v tem upravnem sporu uspela, ji je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 350,00 EUR (25. člen ZUS-1) v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07). Stroške z 20 % DDV je dolžna povrniti tožena stranka v roku 15 dni od prejema sodbe.

Pravni pouk temelji na 1. odstavku 73. člena ZUS-1.