Jedro

Pritožnik je pritožbo vložil sam v tujem jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi, kar pomeni, da je vložil nerazumljivo vlogo. Vrhovno sodišče od revidenta kljub temu ni zahtevalo, da mora vlogo popraviti, ker je vloga zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nedovoljena in jo je bilo treba zavreči že iz tega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi 146. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo (v nadaljevanju pritožnikovo) tožbo vloženo zoper odločbo tožene stranke, št. Bpp 599/2014 z dne 4. 1. 2014, ker po pozivu sodišča prve stopnje ni imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Zoper navedeni sklep je pritožnik vložil pritožbo.

2. Pritožba ni dovoljena.

3. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

4. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP, ki se v tej zadevi primerno uporablja na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena ZUS-1, pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Torej, če pritožbo vloži oseba, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita, je pritožba vložena po osebi, ki te pravice nima in se na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP kot nedovoljena zavrže. 5. V obravnavanem primeru je pritožnik pritožbo vložil v tujem jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi, kar pomeni, da je skladno s 104. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 vložil nerazumljivo vlogo. Vrhovno sodišče od pritožnika kljub temu ni zahtevalo, da mora vlogo popraviti po 108. členu ZPP, saj je vloga tudi sicer nedovoljena.

6. Pritožbo je namreč vložil pritožnik sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, kar pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nima te pravice. Zato je Vrhovno sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP.

7. Upoštevaje določbo 336. člena ZPP, na podlagi katere se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, Vrhovno sodišče pritožnika ni pozivalo k dopolnitvi pritožbe, v kateri bi lahko izkazal sposobnost za njeno vložitev.

8. O zadevi je odločal sodnik poročevalec na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP (ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena in če tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.