Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po zakonu o pravdnem postopku (ZPP) lahko vložijo stranke revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, vendar le, če se je z njim postopek pravnomočno končal (prvi odstavek 400. člena). Končanje postopka oziroma prenehanje litispendence pomeni, da o stvari po redni poti ni več mogoče odločati. Odločitev o stvarni pristojnosti v razmerju med okrajnim in okrožnim sodiščem seveda ne pomeni, da se je postopek končal, nasprotno, pred pristojnim sodiščem se šele začne.
V obravnavanem primeru torej ne gre za sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal, zaradi česar revizija zoper njega ni dovoljena (drugi odstavek 389. člena in četrti odstavek 400. člena ZPP) in zato jo je bilo potrebno zavreči (392. člen ZPP), ne da bi se sodišče spuščalo v presojo pravilnosti same odločitve.
Revizija se zavrže.
Okrajno sodišče v B.je sklenilo, da ni stvarno pristojno za reševanje "konkretne" zadeve in da jo bo po pravnomočnosti tega sklepa odstopilo Okrožnemu sodišču v K. Okrajna sodišča so pristojna za reševanje pravdnih zadev, pri katerih vrednost spora ne presega 2,000.000,00 SIT, v tem primeru pa je ta vrednost nekajkrat višja.
Tožnikovo pritožbo proti temu sklepu je sodišče druge stopnje zavrnilo in sklep potrdilo, svojo odločitev pa utemeljilo s tem, da gre v tej zadevi za denarno terjatev, saj zahteva tožnik od toženke vračilo 103.912,34 DEM. Ta vsota presega znesek 2,000.000,00 SIT, takšne zadeve pa je pristojno reševati okrožno sodišče. Sodišče mora ves čas postopka paziti na svojo stvarno pristojnost. Proti temu sklepu je vložil tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagal, naj vrhovno sodišče razveljavi tako ta sklep kakor tudi sklep sodišča prve stopnje ter določi, da je v tej zadevi stvarno pristojno Okrajno sodišče v B. Revizija ni dovoljena.
Po zakonu o pravdnem postopku (ZPP) lahko vložijo stranke revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, vendar le, če se je z njim postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 400. člena). Končanje postopka oziroma prenehanje litispendence pomeni, da o stvari po redni poti ni več mogoče odločati. Odločitev o stvarni pristojnosti v razmerju med okrajnim in okrožnim sodiščem seveda ne pomeni, da se je postopek končal, nasprotno, pred pristojnim sodiščem se šele začne.
V obravnavanem primeru torej ne gre za sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal, zaradi česar revizija zoper njega ni dovoljena (drugi odstavek 389. člena in četrti odstavek 400. člena ZPP) in zato jo je bilo potrebno zavreči (392. člen ZPP), ne da bi se sodišče spuščalo v presojo pravilnosti same odločitve.
Odločitev o revizijskih stroških je zajeta z izrekom o zavrženju revizije (prvi odstavek 166. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).