Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z odločitvijo o odškodnini za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, razžalitve dobrega imena in časti in premoženjske škode ter ali je v zvezi s tem pravilno uporabilo materialno pravo.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z odločitvijo o odškodnini za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, razžalitve dobrega imena in časti in premoženjske škode ter ali je v zvezi s tem pravilno uporabilo materialno pravo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ugotovilo je, da je pogodba o zaposlitvi prenehala veljati 5. 6. 2015, ko se sodno razveže. Toženi stranki je naložilo, da tožniku plača denarno povračilo v znesku 12.000,00 EUR ter mu plača odškodnino zaradi mobinga v skupnem znesku 7.000,00 EUR (4.000,00 EUR iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti, 500,00 EUR za strah, 500,00 EUR za nevšečnosti med zdravljenjem, 1.500,00 EUR za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, 500,00 EUR premoženjske škode v zvezi z potmi na preglede v A.). Presodilo je, da je tožena stranka predvsem z ravnanjem njene zakonite zastopnice, kršila prepoved trpinčenja na delovnem mestu, saj je ta na tožnika kričala, ga zmerjala, da je lenuh in kritizirala njegovo delo.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči prvostopenjskega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj: – Ali sta sodišči prve in druge stopnje s tem, ko sta kljub nesklepčnemu zahtevku utemeljevali obstoj mobinga na domnevnem enkratnem dogodku grožnje, ki vsebinsko ni bil povezan s preostalimi ravnanji, s katerimi sta utemeljili obstoj domnevnega mobinga, in je bil tudi izvršen s stranki tretje osebe, kršili četrti odstavek 7. člena ZDR-1 in storili absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP? - Ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili materialno pravo iz četrtega odstavka 7. člena ZDR-1 s tem, ko sta vsako ravnanje predsednice tožene stranke ocenili za mobing in sta pri tem spregledali vzpostavljeno sodno prakso, da zgolj opozarjanje na napake pri delu in na nepravilen odnos do dela še ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu? Ali sta sodišči prve in druge stopnje ob tem storili absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP? - Ali sta sodišči kršili materialno pravo iz 8. člena ZDR-1 in 179. člena OZ s tem, ko sta brez da bi predhodno ugotovili trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ali posebnih okoliščin, ki bi utemeljevale denarno odškodnino zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti, tožeči stranki dosodili denarno odškodnino zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti v znesku 4.000,00 EUR? Ali sta sodišči prve in druge stopnje ob tem storili absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP? - Ali sta sodišči kršili materialno pravo iz 8. člena ZDR-1 in 179. člen OZ s tem, ko sta brez da bi sploh ugotavljali okoliščine in dejstva v zvezi z odškodnino zaradi razžalitve časti in dobrega imena ter premoženjske škode, utemeljeno dosodili tožeči stranki odškodnino v skupnem znesku 2.000,00 EUR? Ali sta sodišči ob tem storili absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prave ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa nižjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367. a člena glede vprašanja, ki je opredeljeno v izreku tega sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo.