Jedro

Če bi v zadevi odločalo stvarno in krajevno pristojnost sodišče, ki je zaradi domnevne udeleženčeve značajske napake, ki vpliva na njegovo psihofizično stanje, sprožilo nepravdni postopek, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Izrek

Za odločanje se določi Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Piranu teče nepravdni postopek N 31/2013 zaradi delnega odvzema poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti nasprotnemu udeležencu.

2. Stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Piranu predlaga prenos pristojnosti za odločanje v tej nepravdni zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče, ki ga utemeljuje z dejstvom, da je nasprotni udeleženec stranka v petindvajsetih pravdnih zadevah (v petnajstih zadevah tožnik, v desetih pa toženec), dolžnik v osemnajstih izvršilnih zadevah in stranka v štirinajstih kazenskih zadevah in sedmih Kpd zadevah. Podani so razlogi, da o predlogu za delni odvzem poslovne sposobnosti odloča sodišče, ki ni obremenjeno z udeleženčevimi postopki.

3. Predlog je utemeljen.

4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristransko sodišče nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivati od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi okoliščina, da je nasprotni udeleženec kot stranka udeležen v štiriinšestdesetih postopkih pri Okrajnem sodišču v Piranu, zaradi česar je to 26. 8. 2013 vložilo predlog za delni odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti zaradi kverulanstva nasprotnega udeleženca. Če bi v zadevi odločalo to sodišče, ki je zaradi domnevne udeleženčeve značajske napake, ki vpliva na njegovo psihofizično stanje, sprožilo nepravdni postopek, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

6. Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici.