Jedro

Dolžnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je na dolžnikovem seznamu terjatev, priloženem k predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, navedenih 225 terjatev. To pa pomeni, da lahko terjatve prijavijo vsi ti upniki. Kakršnakoli predvidevanja, kdo bo terjatev prijavil in kdo ne, so v fazi postopka, ko sodišče prve stopnje odloča o višini predujma zgolj špekulacije. Sodišče prve stopnje je pri upoštevanju števila možnih prijav upoštevalo podatke, ki jih je navedel sam dolžnik, kar je tudi pravilno in v skladu z ustaljeno sodno prakso. Podlaga za tak višji količnik je tako v skladu s Pravilnikom, podana le v primeru, da bo glede na vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave potrebno uporabiti določila oddelka 4.8 ZFPPIPP. V tem oddelku so določeni posebni ukrepi, ki veljajo le za srednje in velike družbe zaradi njihove uporabe pa so upraviteljeva opravila obsežnejša kot v primeru, ko se ta pravila ne uporabijo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, znesek predujma, ki je določen v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa, se zmanjša za 2.013,80 eurov, tako da mora dolžnik založiti predujem v znesku 18.118,50 eurov.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se 2. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v 2. točki izreka sklepa o začetku postopka prisilne poravnave dolžniku naložilo v plačilo predujem v višini 20.132,30 eurov.

2. Zoper ta del sklepa se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je sodišče v skladu z 9. in 11. členom Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 91/08, 119/08, 53/09 in 92/14 – Pravilnik), znesek nadomestila pomnožilo s količnikom 0,6, namesto s količnikom 0,5. Glede na kazalnike iz 55. člena ZGD-1 se namreč uvršča med male družbe. Pričakovati je tudi, da upniki terjatev, nižjih od 1.000,00 EUR ne bodo prijavili, saj z glasovanjem ne bodo mogli vplivati na njegov izid, takih upnikov je 121, zato bodo predvidoma terjatve prijavili le 104 upniki, tako da je treba drugače določiti osnovo nadomestila za preizkus terjatev, nadomestil za izdelavo poročila o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave in nadomestila za izdelavo poročila o vpisu in vplačilu novih delnic.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril, da dolžnik spada med srednje družbe, po podatkih poslovnega registra pa celo med velike družbe. Merila iz 55. člena ZGD-1 je treba razlagati kot celoto, skupaj s 6. odstavkom 55. člena ZGD-1. Na velikost družbe so vezane različne pravne posledice, ki veljajo samo za prisilno poravnavo nad srednjo in veliko družbo (oddelek 4.8 ZFPPIPP).

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Izpodbijani del sklepa je sodišče prve stopnje obrazložilo z navedbo, da je pri oceni posameznih zneskov nadomestil, ki sestavljajo znesek naloženega predujma, upoštevalo, da bo v postopku predvidoma prijavljenih 225 terjatev glede na seznam, priložen k predlogu za začetek postopka, in da bo postopek trajal 6 mesecev, za konverzijo terjatev v deleže pa se bo predvidoma odločilo 50 upnikov. Nadalje je navedlo, da je nadomestila ocenilo v teh zneskih: - nadomestilo za preizkus terjatev v višini 6.041,40 eurov po 9. členu Pravilnika, - nadomestilo za izdelavo poročila o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave v višini 6.041,40 eurov po 11. členu Pravilnika - nadomestilo za izdelavo poročila o vpisu in vplačilu novih delnic v višini 5.208,50 eurov po 10. členu Pravilnika in - nadomestilo za opravljanje nadzora upravitelja v skupni višini 2.841,00 eurov po 12. členu Pravilnika.

6. Dolžnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je na dolžnikovem seznamu terjatev, priloženem k predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, navedenih 225 terjatev. To pa pomeni, da lahko terjatve prijavijo vsi ti upniki. Kakršnakoli predvidevanja, kdo bo terjatev prijavil in kdo ne, so v fazi postopka, ko sodišče prve stopnje odloča o višini predujma, ki ga dolžniku naloži v plačilo v skladu s 153. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP v zvezi s 103. členom ZFPPIPP, zgolj špekulacije. Sodišče prve stopnje je pri upoštevanju števila možnih prijav upoštevalo podatke, ki jih je navedel sam dolžnik, kar je tudi pravilno in v skladu z ustaljeno sodno prakso (primerjaj tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cpg 1292/2010). Pritožba dolžnika zato v tem delu, ko navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da bodo predvidoma prijavljene le 104 terjatve, ni utemeljena in jo je višje sodišče zavrnilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

7. Dolžnik se zoper višino predvidenega nadomestila za opravljanje nadzora upravitelja vsebinsko ne pritožuje, prav tako pa tudi ni navedel ničesar, kar bi kazalo na to, da bo predvidoma manj kot 50 upnikov vplačalo nove delnice. Pri tem nadomestilu tudi Pravilnik ne določa kakšnega zmanjšanja osnove nadomestila in se sklicuje le na 6. člen Pravilnika. Zato ni mogoč drugačen zaključek, kot ga je navedlo sodišče prve stopnje. Višje sodišče tako ugotavlja, da sta predvideni nadomestili po 10. in 12. členu Pravilnika pravilno določeni.

8. Glede nadomestil za preizkus terjatev in za izdelavo poročila o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave (v nadaljevanju: izdelava poročila o glasovanju) višje sodišče ugotavlja, da je sklep pomanjkljivo obrazložen. V njem namreč ni navedeno niti to, po katerem odstavku 9. oziroma 11. člena Pravilnika je bilo nadomestilo določeno, prav tako ni naveden količnik, s katerim je sodišče prve stopnje pomnožilo osnovo iz 6. člena Pravilnika, in zakaj je tako ravnalo. Ker pa gre za kršitev, ki jo višje sodišče lahko samo odpravi, sklepa v tem delu ni razveljavilo, temveč je samo odločilo (1. odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, oba pa v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9. Višje sodišče iz zneska predvidenih nadomestil za preizkus terjatev in za izdelavo poročila o glasovanju ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob upoštevanju predvidenih 225 prijavljenih terjatev, za kar celotno nadomestilo po 6. členu Pravilnika znaša 10.069,00 eurov, uporabilo pri izračunu predvidenega nadomestila količnik 0,6. Ta količnik je določen v 2. odstavku 9. člena in v 2. odstavku 11. člena Pravilnika, in sicer za primer določitve nadomestil v postopku prisilne poravnave po posebnih pravilih ZFPPIPP, ki veljajo za prisilno poravnavo nad srednjo družbo po oddelku 4.8 ZFPPIPP. Podlaga za tak višji količnik (osnovni znaša 0,5 in je naveden v 1. odstavku 9. člena in v 1. odstavku 11. člena Pravilnika) je tako v skladu s Pravilnikom, ki je tisti predpis, na katerega se sklicuje 8. odstavek 103. člena ZFPPIPP, podana le v primeru, da bo glede na vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave potrebno uporabiti določila oddelka 4.8 ZFPPIPP. V tem oddelku so določeni posebni ukrepi, ki veljajo le za srednje in velike družbe (primerjaj 221.h člen ZFPPIPP, ki določa, v katerih primerih se uporabljajo pravila, določena v oddelku 4.8), zaradi njihove uporabe pa so upraviteljeva opravila obsežnejša kot v primeru, ko se ta pravila ne uporabijo.

10. Iz načrta finančnega prestrukturiranja, ki ga je dolžnik vložil skupaj s predlogom za začetek postopka prisilne poravnave (PD 4) višje sodišče ugotavlja, da je dolžnik predlagal le prestrukturiranje navadnih terjatev v skladu s 143. členom ZFPPIPP in pretvorbo terjatev v deleže v skladu s 144. členom ZFPPIPP (24. in 25. stran načrta), ni pa predlagal nobenega posebnega ukrepa iz oddelka 4.8 ZFPPIPP.

11. Zato v Pravilniku ni podlage, da bi se uporabil količnik 0,6, temveč je treba uporabiti osnovni količnik 0,5. Glede na to, da posebni ukrepi iz oddelka 4.8 ZFPPIPP niso predlagani, je nepomembno tudi, ali je dolžnik majhna, srednja ali velika družba in se višje sodišče s tem ni ukvarjalo. Višje sodišče je zato pritožbi v tem delu delno ugodilo in določilo nižji predujem, ki ga mora dolžnik plačati (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ob upoštevanju 225 terjatev iz seznama, ki ga je predložil dolžnik, tako pravilno predvideno nadomestilo za preizkus terjatev znaša 5.034,50 eurov in nadomestilo za poročilo o izidu glasovanja 5.034,50 eurov, za znižanje preostalih nadomestil pa ni podlage, kot je bilo obrazloženo v 6. točki obrazložitve.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.