Jedro

Delodajalec ne more s samostojno tožbo izpodbijati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, tudi če gre za izredno odpoved delavca, jo mora delodajalec kot odpoved pogodbe o zaposlitvi upoštevati. Zakonitost oziroma utemeljenost izredne odpovedi se namreč lahko ugotavlja le posredno: ali pri presoji utemeljenosti zahtevka delavca za odpravnino in odškodnino ali pri presoji zahtevka delodajalca za plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izredne odpovedi in takojšnjega prenehanja dela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožeča stranka zahtevala, da se izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 8. 2010, ki jo je podala tožena stranka kot delavka tožeče stranke razveljavi kot nezakonita in ugotovi, da nima nobenih pravnih učinkov.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje nepravilen in nezakonit, saj ima pogodba o zaposlitvi značaj pogodbenega razmerja med delavcem in delodajalcem ter je glede tega spornega razmerja vsekakor dopustno sodno varstvo. V konkretnem primeru je toženka kot delavka podala tožeči stranki kot delodajalcu izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, s katero pa se tožeča stranka ne strinja, saj so navedbe v sami izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi neresnične ter kot take ne predstavljajo razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se lahko izpodbija le v sodnem postopku, kar velja tako za delavca in delodajalca, zato tožba delodajalca zoper delavcev, v primeru podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca delodajalcu, ni izključena ter mora sodišče o takšni zahtevi za sodno varstvo delodajalca tudi vsebinsko odločiti.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Tožeča stranka sicer uveljavlja pritožben razlog bistvene kršitve določb postopka, vendar pri tem ne navaja, katerih določb ZPP sodišče prve stopnje ni uporabilo ali pa jih ni uporabilo pravilno, pa bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče preizkusilo le ali je podana katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, vendar takšnih kršitev ni ugotovilo.

Bistveno za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tako s strani delodajalca kot delavca je, da delovno razmerje preneha takoj brez odpovednega roka. To izhaja tako iz 1. odstavka 110. člena ZDR, v primeru odpovedi s strani delavca pa smiselno tudi iz 2. odstavka 112. člena ZDR. Delodajalec ob tem ne more s samostojno tožbo izpodbijati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, tudi če gre za izredno odpoved delavca, jo mora delodajalec kot odpoved pogodbe o zaposlitvi upoštevati. Ob upoštevanju ustavne pravice do svobode dela (49. člen Ustave Republike Slovenije) delodajalec delavca ne more prisiliti, da ostane v delovnem razmerju. Sodno varstvo v 3. odstavku 204. člena ZDR je namreč predvideno le v korist delavca, t.j. v primeru delodajalčeve redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (tako je odločilo Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. VIII Ips 178/2007 z dne 28. 5. 2008, opr. št. VIII Ips 337/2007). Podano odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je potrebno upoštevati tako, kot je bila podana.

Dejstvo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca po 112. členu ZDR namreč samo po sebi še ne pomeni, da ima delavec zgolj zaradi izredne odpovedi pravico tudi do odpravnine in odškodnine po 2. odstavku 112. člena ZDR. To tudi ne pomeni, da zaradi izredne odpovedi delavca v nasprotju z določbami ZDR, delodajalec proti njemu ne bi mogel uveljavljati odškodninskega zahtevka po 1. odstavku 182. člena ZDR. Zakonitost oziroma utemeljenost izredne odpovedi se torej lahko ugotavlja le posredno v zvezi s presojo utemeljenosti zahtevka delavca za odpravnino in odškodnino po 2. odstavku 112. člena ZDR oziroma zahtevka delodajalca za plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izredne odpovedi in takojšnjega prenehanja dela delavca (tako je odločilo Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. VIII Ips 337/2007, VIII Ips 38/2007).

Glede na navedeno je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je v skladu z 274. členom ZPP, tožbo kot nedopustno zavrglo in je zato pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo.