Jedro

S spremembo določitve stranke, na katero se nanaša zavrnilni sklep, je tožena stranka presegla pristojnosti, ki jih za popravljanje pomot v odločbi s popravnim sklepom določa 223. člen ZUP. Zato ima pritožnik prav, da je s popravnim sklepom (v povezavi z zavrnilnim sklepom) na novo odločila (tudi) o njegovem pravnem položaju in mu je zaradi tega treba zagotoviti tudi sodno varstvo.

S tem, ko je tožena stranka izdala zavrnilni sklep, ki se je v celoti glasil na drugo pravno osebo (in ne na pritožnika), je torej pritožniku vzela pravico do udeležbe v končanem upravnem postopku. Zato je treba pritožniku za uveljavljanje takšne kršitve zagotoviti sodno varstvo, ki pa ne more biti učinkovito, če bi rok za vložitev tožbe začel teči (in bi se iztekel) še preden bi se pritožnik lahko seznanil z vsebino zavrnilnega sklepa. Šele tedaj bi se namreč lahko sploh seznanil z navedeno kršitvijo pravice do udeležbe in bi jo lahko uveljavljal v upravnem sporu. Glede na navedeno je tudi mogoče šteti, da je bilo z izdajo takega zavrnilnega sklepa, v postopku izdaje katerega pritožnika v nasprotju z zakonom tožena stranka ni vključila kot stranko postopka, odločeno (tudi) o njegovi pravici do udeležbe v postopku izdaje upravnega akta.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1718/2019-14 z dne 4. 2. 2020 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo zoper sklep tožene stranke, št. 4300-14/2018-1391 z dne 30. 9. 2019 (v nadaljevanju popravni sklep), in podredno tožbo zoper sklep tožene stranke št. 4300-14/2018/1200 z dne 5. 8. 2019 (v nadaljevanju zavrnilni sklep) (I. točka izreka) ter odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka). Tožena stranka je s popravnim sklepom v zavrnilnem sklepu, in sicer v uvodu, 1. točki izreka, petem odstavku obrazložitve ter odredbi za vročitev tega sklepa popravila napačen naziv in naslov prijavitelja tako, da se pravilno glasi "_A., d. o. o., ..._",1 v uvodu je popravila tudi naziv zakonitega zastopnika prijavitelja tako, da se pravilno glasi "_B. B._",2 v osmem odstavku obrazložitve tega sklepa pa naziv prijavitelja, tako da se pravilno glasi "_A., d. o. o_.3 Z zavrnilnim sklepom je tožena stranka zavrnila vlogo prijavitelja (družbe D, d. o. o.) št. 4300-14/2018/420 na javni razpis zaradi neizpolnjevanja materialnopravnih pogojev.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje po tem, ko je povzelo vsebino določb prvega in drugega odstavka 2. člena ter drugega odstavka 5. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), pojasnilo, da so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o popravi pomote, predpisani v prvem odstavku 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Menilo je namreč, da tožena stranka s popravnim sklepom ni posegla v vsebino zavrnilnega sklepa in torej ni v ničemer spremenila izjave svoje volje. Zato je tožbo zoper popravni sklep zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Podredno tožbo, s katero je tožnik zahteval odpravo zavrnilnega sklepa, pa je zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj je ocenilo, da je bila vložena prepozno. Štelo je, da je 30-dnevni rok za tožbo začel teči po vročitvi zavrnilnega sklepa (12. 8. 2019), in ne po vročitvi popravnega sklepa (3. 10. 2019). Ugovor tožnika, da je bila poprava pomote v zavrnilnem sklepu za tožnika neugodna v smislu zadnjega stavka prvega odstavka 223. člena ZUP, je zavrnilo z obrazložitvijo, da bi učinki zavrnilnega sklepa za tožnika nastali že na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) s pritožbo izpodbija sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 75. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

**O zavrženju tožbe zoper popravni sklep**

6. V tem delu je sporno, ali je izpodbijani popravni sklep upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

7. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). V upravnem postopku se lahko izpodbijajo tudi tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek 5. člena ZUS-1).

8. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, zakaj je štelo, da popravi sklep ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Iz konteksta obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje odgovor na sporno vprašanje povezalo z odgovorom na vprašanje, ali so bile v obravnavanem primeru napake, ki jih je storila tožena stranka v zavrnilnem sklepu, takšne vrste, da jih je bilo mogoče odpraviti s popravnim sklepom. Ker je ocenilo, da tožena stranka v obravnavanem primeru s popravnim sklepom ni odločila nič drugače, torej da ni posegla v vsebino zavrnilnega sklepa, je tožbo zoper popravni sklep zavrglo na prej navedeni pravni podlagi.

9. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da to stališče sodišča prve stopnje v obravnavanem primeru ni pravilno. Sklep o popravi pomote ima lahko pravni učinek v razmerju do stranke, kar jasno izhaja iz prvega odstavka 223. člena ZUP.4 To bo lahko nastopilo predvsem v primeru, ko se s popravnim sklepom popravlja pomota v izreku odločbe,5 in sicer v delu, ki se nanaša na pravico ali obveznost stranke (npr. popravek zneska pravice ali obveznosti). Zato je zakonodajalec tudi vzpostavil posebno pritožbo zoper tak sklep,6 ki je izdan po koncu upravnega postopka in torej ne gre za procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta. Stranka takega popravnega sklepa ima v primeru, da je s popravnim sklepom poseženo v njen položaj, tudi možnost njegovega izpodbijanja v upravnem sporu, saj je bil s takim sklepom postopek odločanja (o popravi odločbe) končan. V takem primeru torej gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.7

10. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je obravnavani popravni sklep posegel v njegov pravni položaj. Po presoji Vrhovnega sodišča se je namreč s popravo naziva in naslova prijavitelja ter imena zakonitega zastopnika prijavitelja spremenila identiteta stranke, na katero učinkuje zavrnilni sklep. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, se je stranka (prvotni prijavitelj), na katero se je glasil zavrnilni sklep, po oddaji vloge na javni razpis (in pred izdajo zavrnilnega sklepa) statusno preoblikovala tako, da je z oddelitvijo prenesla del svojega premoženja (tudi vse pravice in obveznosti iz predmetnega javnega razpisa) na pritožnika. Pri takšnem statusnem preoblikovanju glede prenesenega premoženja sicer res pride do univerzalnega pravnega nasledstva, vendar pa prenosna družba ne preneha obstajati kot pravna oseba.8 To pa pomeni, da je bilo z zavrnilnim sklepom odločeno o pravici druge osebe, s spornim popravnim sklepom pa se ta odločitev nanaša na pritožnika. V obravnavanem primeru torej ni šlo niti za popravo očitne pisne pomote oziroma napake v imenu v zavrnilnem sklepu, ampak za spremembo stranke, na katero se je prvotna odločitev nanašala (drugo pravno osebo). S tem je bilo posledično odločeno o javnopravnem razmerju med drugimi subjekti, kot v že končanem upravnem postopku, česar pa ni mogoče določiti s popravnim sklepom. Sklep o popravi namreč ni namenjen spreminjanju strank oziroma preoblikovanju razmerja v končanih upravnih postopkih.

11. V obravnavani zadevi je s spremembo določitve stranke, na katero se nanaša zavrnilni sklep, tožena stranka presegla pristojnosti, ki jih za popravljanje pomot v odločbi s popravnim sklepom določa 223. člen ZUP. Zato ima pritožnik prav, da je s popravnim sklepom (v povezavi z zavrnilnim sklepom) na novo odločila (tudi) o njegovem pravnem položaju in mu je zaradi tega treba zagotoviti tudi sodno varstvo. Sodišče prve stopnje je torej zmotno štelo, da izpodbijani (popravni) sklep ni akt v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1. S tem je kršilo 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, to pa je vplivalo na zakonitost odločitve (drugi odstavek 75. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).

**O zavrženju tožbe zoper zavrnilni sklep**

12. V tem delu je sporno, kdaj je začel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe zoper zavrnilni sklep (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). V tej zvezi je treba najprej poudariti, da pritožnik ob izdaji zavrnilnega sklepa ni bil stranka upravnega postopka. Iz sodnega spisa namreč ne izhaja, da mu je tožena stranka na podlagi drugega odstavka 50. člena ZUP9 priznala položaj stranke v formalnem smislu, kar bi morala glede na podane okoliščine primera storiti že po uradni dolžnosti.10 S tem, ko je tožena stranka izdala zavrnilni sklep, ki se je v celoti glasil na drugo pravno osebo (in ne na pritožnika), je torej pritožniku vzela pravico do udeležbe v končanem upravnem postopku. Zato je treba pritožniku za uveljavljanje takšne kršitve zagotoviti sodno varstvo, ki pa ne more biti učinkovito, če bi rok za vložitev tožbe začel teči (in bi se iztekel) še preden bi se pritožnik lahko seznanil z vsebino zavrnilnega sklepa. Šele tedaj bi se namreč lahko sploh seznanil z navedeno kršitvijo pravice do udeležbe in bi jo lahko uveljavljal v upravnem sporu. Glede na navedeno je tudi mogoče šteti, da je bilo z izdajo takega zavrnilnega sklepa, v postopku izdaje katerega pritožnika v nasprotju z zakonom tožena stranka ni vključila kot stranko postopka, odločeno (tudi) o njegovi pravici do udeležbe v postopku izdaje upravnega akta. Zato je pritožnik za uveljavljanje te kršitve upravičen izpodbijati tudi zavrnilni sklep (drugi odstavek 17. člena ZUS- 1).11

13. Glede na to, da pritožnik trdi, da mu zavrnilni sklep ni bil vročen, sodišče prve stopnje pa je štelo, da je rok za vložitev tožbe začel teči z vročitvijo prav tega sklepa, pri tem pa ni ugotavljalo, komu je bil zavrnilni sklep sploh vročen oziroma kdaj je bil pritožnik z njim seznanjen, niti se ni do tega opredelilo, izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Podana je torej kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1. **Sklepno**

14. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbi v celoti ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek (77. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje, ob upoštevanju stališča iz tega sklepa, preveri še izpolnjenost ostalih procesnih predpostavk za dovoljenost upravnega spora zoper popravni sklep in zavrnilni sklep ter odloči o tožbi.

1 Pred popravo: "_D. d. o. o., ..._". 2 Pred popravo: "_C. C._". 3 Pred popravo: "_D. d. o. o_.". 4 Prvi odstavek 223. člena ZUP omogoča popravek odločbe v primeru pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi, vendar pa lahko tudi tak popravek poseže v pravni položaj stranke. V tej določbi je namreč tudi izrecno navedeno, da popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe. 5 Le izrek odločbe namreč postane pravnomočen in izvršljiv. 6 Prim. tretji odstavek 223. člena ZUP. 7 Vrhovno sodišče pa je v zadevah I Up 40/2015 in I Up 39/2009 sprejelo stališče, da sklep o popravi pomote ni akt, ki bi se lahko izpodbijal po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, vendar je šlo za drugačne okoliščine kot v obravnavani zadevi. V zadevi I Up 40/2015 je bila v izreku odločbe s sklepom o popravi pomote popravljena navedba številke člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), v zadevi I Up 39/2009 pa, prav tako v izreku odločbe, očitna napaka v številki izvršilnega naslova. Takšna popravka pa nista mogla vplivati na strankin pravni položaj, torej na njene pravice in obveznosti. 8 Prim. četrti in šesti odstavek 623. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). 9 Ta določa: Če med postopkom zaradi prenosa lastninske pravice ali drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnost nastopati kot stranka v postopku, jo organ na to opozori in ji omogoči, da prevzame položaj stranke. 10 Iz tožbenih navedb sicer izhaja, da je bila tožena stranka obveščena o pravnem nasledstvu pritožnika. 11 Glej tudi sklep Vrhovnega sodišča I Up 39/2016 z dne 11. 1. 2017.