Jedro

Ker tožnik niti po pozivu prvostopnega sodišča ni dopolnil svoje tožbe, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno in zakonito, ko je tožbo zavrglo na podlagi 29. člena v zvezi z 68. členom ZUS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi 2. odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrglo tožnikovo tožbo. Iz nje izhaja, da je iz odločbe Ministrstva za notranje zadeve o sprejemu tožnika v državljanstvo RS z dne 4.12.2003, razvidno, da je bil dne 26.2.1992 protizakonito izbrisan iz registra prebivalcev Republike Slovenije. S tem mu je bila storjena huda krivica in kršenje njegove ustavne pravice po 14., 21., 49., 51. in 58. členu Ustave RS (URS), zaradi česar je bil tudi hudo moralno in materialno oškodovan. Zato na podlagi 26. člena URS postavlja zahtevek za povračilo škode, ki jo je utrpel, in sicer, da se mu plača v pokojninski sklad 10 let delovne dobe za čas od 26.2.1992 do 26.2.2002, kot drugi zahtevek pa, da se mu na račun izpadlega dohodka izplača za 10 let neto osebni dohodek, ki je bil v Republiki Sloveniji v navedenem obdobju. To je neto znesek odškodnine, ki naj se izplačuje mesečno, v roku petih let v obliki odškodninske rente, obrestna mera pa se ne zaračunava. Prvostopno sodišče je tožnika zaradi nepopolnosti tožbe z dopisom z dne 5.4.2004 pozvalo, da v roku 15 dni odpravi pomanjkljivosti in vlogo dopolni v smislu 3. odstavka 28. člena ZUS, mu zato postavilo petnajstdnevni rok in ga opozorilo na pravne posledice, če vloge ne bo dopolnil v predpisanem roku. Ta poziv je tožnik prejel 14.4.2004, vendar pa vloge ni dopolnil oziroma se na poziv sodišča ni odzval. Zato je to vlogo sodišče na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS zavrglo.

Zoper prvostopni sklep se je tožnik pritožil. Meni, da je bila tožba popolna, saj je bilo jasno, da toži Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije in da so napisani njegovi odškodninski zahtevki. Tudi sicer pa je petnajstdnevni rok za dopolnitev tožbe izredno kratek, saj mora pridobiti uradne dokumente, ki so v zvezi z izbrisanimi, do teh pa je težko priti. V tem času je pridobil potrdilo o stalnem bivališču, iz katerega je razvidno, da je bil v času od 26.2.1992 do 26.10.2001 izbrisan. Ta dokument prilaga pritožbi. Smiselno predlaga razveljavitev prvostopnega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče ob prejemu tožnikove vloge z dne 14.1.2004 pravilno presodilo, da vloga nima vseh sestavin, ki bi jih morala imeti, če gre za tožbo v smislu 3. odstavka 28. člena ZUS. Zato je ravnalo pravilno, ko je tožnika pozvalo, naj tožbo dopolni, mu dalo za to petnajstdnevni rok in ga opozorilo na pravne posledice, če tožbe ne bo dopolnil. Ker tožnik tožbe ni dopolnil, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS tožbo zavrglo.

Iz tožnikove vloge z dne 14.1.2004 je mogoče sklepati, da gre za upravni spor po 3. odstavku 1. člena ZUS, to je za upravni spor o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V takem primeru pa mora po 3. odstavku 28. člena ZUS tožba vsebovati navedbo dejanja, s katerim naj bi se poseglo v ustavne pravice, kje in kdaj je bilo storjeno, organ ali uradno osebo, ki je to storila, dokaze o tem ter zahtevek, naj se poseg v ustavne pravice ugotovi, odpravi oziroma prepove, če pa vsebuje tožba tudi zahtevek za odškodnino, mora pa vsebovati vse sestavine, ki se po Zakonu o pravdnem postopku zahtevajo za popolno tožbo (glej določbe 179. in nadaljnjih členov ZPP). Ker takšnih sestavin tožnikova vloga z dne 14.1.2004 tudi po presoji pritožbenega sodišča ni imela, ga je torej prvostopno sodišče pravilno pozvalo, naj jo dopolni. Ker tega v predpisanem roku ni storil, je uresničilo napovedane pravne posledice, torej zavrglo njegovo tožbo. Tožnik namreč ni zaprosil sodišča za podaljšanje roka in tudi sicer ni sporočil, da ima pri pridobivanju dokazov oziroma pri dopolnjevanju tožbe kakršnekoli težave. Zato njegovi ugovori v pritožbi niso utemeljeni.

Z zavrženjem te tožbe tožnik ni izgubil pravice, da, če meni, da kršitev njegove ustavne pravice še traja, vloži novo tožbo v upravnem sporu oziroma, če meni, da so izpolnjeni pogoji za uveljavljanje odškodnine zaradi nezakonitega ravnanja državnega organa po 26. členu URS, da vloži tožbo za odškodnino pri pristojnem sodišču splošne pristojnosti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.