Jedro

Tožba, s katero tožnik zahteva ugotovitev diskriminatornega in šikanoznega ravnanja tožene stranke, se zavrže, saj z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve dejstev. Tožnik bi lahko zahteval le plačilo odškodnine zaradi navedenega protipravnega ravnanja tožene stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnika za izdajo začasne odredbe, da naj se zadrži izvršljivost prenehanja delovnega razmerja ter izpraznitve stanovanja do odločitve sodišča v tem sporu (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi predlog tožnika za zavarovanje dokazov, da naj sodišče od tožene stranke pridobi izvirno listino - mnenje podpolkovnika A.A., ugotovi sled spornega dokumenta in zavaruje morebitne dokaze pred uničenjem (II. točka izreka). Tožbo je zavrglo v delu, ki se nanaša na 5. točko tožbenega zahtevka (III. točka izreka).

Zoper sklep o delnem zavrženju tožbe se pritožuje tožnik zaradi bistvene kršitve postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijani sklep in o zadevi razsodi, kot je bilo predlagano s tožbo in pripravljalno vlogo. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se vsebina listinskih dokazov v spisu ne ujema s trditvami v sklepu v bistvenih okoliščinah. Z obrazložitvijo se posega v načelo enakosti ter zakonitosti v postopku. S tem, ko dejanskega stanja ni ugotovilo glede obstoja pogojev kumulativnosti in sprejelo sporen sklep, je prejudiciralo celoten spor. Tožena stranka je sankcionirala tožnika zaradi njegove aktivnosti v sindikatu. Sodišče se ne opredeljuje do priznavanja uporabe nedopustnih odpovednih razlogov, ki so pripeljali do prenehanja delovnega razmerja v nasprotju s pozitivnim pravom.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del (III. točka izreka) sklepa sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS št. 26/99 in naslednji), v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevane bistvene kršitve določb postopka niti ostalih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo tožnik uveljavlja v pritožbi, je podan, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. V nadaljevanju pritožbe tožnik te kršitve podrobneje ne substancira, iz pritožbenih navedb pa je razvidno, da tožnik graja postopanje sodišča prve stopnje, da je brez glavne obravnave prejudiciralo odločitev.

Prvi odstavek 181. člena ZPP določa, da tožeča stranka lahko s tožbo zahteva, da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. Skladno z drugim odstavkom navedenega člena se takšna tožba lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. Če je odločitev o sporu odvisna od vprašanja, ali obstaja ali ne obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, lahko tožeča stranka poleg obstoječega zahtevka uveljavlja tudi tožbeni zahtevek, naj se ugotovi, da tako razmerje obstaja oziroma ne obstaja, če je sodišče, pred katerim teče pravda, zanj stvarno pristojno in če je za odločanje o tem zahtevku predpisana ista vrsta postopka (tretji odstavek 181. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik poleg zahtevkov v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi v 5. točki tožbenega zahtevka zahteval, da se ugotovi diskriminatorno in šikanozno ravnanje tožene stranke do tožnika, v 6. točki tožbenega zahtevka pa je zahteval, da se mu dosodi (prizna) odškodnina v višini 20.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je tožbo, ki se je nanašala na 5. točko zahtevka, zavrglo z obrazložitvijo, s katero se pritožbeno sodišče strinja, da se ugotovitveni zahtevki po določbi prvega odstavka 181. člena ZPP glasijo le na obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali na pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožba v 5. točki zahtevka ni dopustna, ker ni mogoče zahtevati ugotovitve dejstev. Tožnik je v 6. točki tožbenega zahtevka z dajatvenim zahtevkom zahteval plačilo odškodnine, v nadaljnjem postopku pa bo sodišče prve stopnje ugotavljalo ali je tožnik upravičen do odškodnine zaradi diskriminatornega in šikanoznega ravnanja tožene stranke. Pritožba zato neutemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo že prejudiciralo odločitev.

Ker ostale pritožbene navedbe za odločitev v obravnavani zadevi niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP), se pritožbeno sodišče do njih ni opredelilo.

Glede na navedeno je pritožba tožnika neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).