Jedro

Glede ciljev oborožene skupine je navedeno, da je "upadla na ozemlje FLRJ v cilju, da pripelje iz naše države v STO nekega inženirja F.P. iz Z. in še neko neugotovljeno žensko z R.". Tako opredeljeni cilji skupine pa ne ustrezajo ciljem iz 2.čl. ZKLD, ne fašističnim ciljem v smislu 8.tč. 3.čl. ZKLD.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Gorici z dne 13.6.1950, glede obs. J.B. in F.B. spremeni tako, da se o p r o s t i t a obtožbe, da je:

1.) J.B. po 14. februarju 1950, ko je izvedel, da se na njihovem posestvu v gospodarskem poslopju skrivajo oboroženi M.J. in ostali člani bande, pristal na to, da jih še nadalje skriva in podpira s prehrano ter za njih dela; pri izvrševanju tega je odšel na R. po zaročenko M.J.-ja in jo pripeljal na dogovorjeno mesto in 18. februarja 1950 skupno z bando odšel proti meji v namenu, da pobegne v STO, pa je bil po neuspelem poskusu dne 20.2.1950 prijet na svojem domu, je tedaj postal član združbe s fašističnimi cilji zoper ustavni red FLRJ in jo podpiral;

2.) F.B. po 14. februarju 1950, ko je izvedel za prisotnost članov oborožene bande na domačem seniku, pristal na sodelovanje z njimi in jih podpiral s tem, da jim je nudil hrano in skrivališče in po nasnovi M.J. odšel na R. in v Z. v cilju, da pripelje na dogovorjeno mesto ing. F.P. iz Z. in neko žensko z R., ki naj bi ju nato banditi pripeljali v STO, je tedaj člane združbe, organizirane v inozemstvu s ciljem vršiti zločine iz 2. člena ZKLD, na razne načine podpiral, s čimer naj bi storila J.B. pod točko 1), F.B. pa pod točko 2), vsak kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD.

Stroški oprostilnega dela sodbe obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

S pravnomočno sodbo, navedeno v uvodu te sodbe, sta bila zaradi kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD obsojena J.B. na 3 leta, njegov brat F.B. pa na 2 leti in 6 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom, v katero se jima je vštel pripor od 20.2.1950 dalje, na eno leto izgube državljanskih pravic in na nerazdelno plačilo stroškov kazenskega postopka.

Vrhovni državni tožilec je zoper to sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti v korist obs. J. in F.B. zaradi kršitve kazenskega zakona, ker njuno dejanje nima vseh znakov kaznivega dejanja. Kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD je storil, kdor je podpiral ali je postal član društva, katerega cilj je bilo izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD ali društva s fašističnimi cilji zoper ustavni red FLRJ. Izpodbijana sodba ne v izreku in ne v obrazložitvi ne pove, da je bil namen oborožene skupine M.J.-ja, da bi, bodisi v Jugoslaviji, bodisi v tujini, delovala za dosego takih ciljev, ampak se trdi le, da je nameravala ilegalno prepeljati čez državno mejo dve osebi. Ker cilji skupine, ki naj bi jo obsojenca podpirala, niso taki, kot se zahteva za obstoj kaznivega dejanja po 8. točki 3. člena ZKLD, njuno dejanje nima znakov kaznivega dejanja. Predlaga, da se zato oba obsojenca iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprosti obtožbe.

Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Po opisu kaznivega dejanja v izreku izpodbijane sodbe sta obsojena J. in F.B. skupino, s strelnim orožjem in bombami oboroženih M.J., A.B. ter J. in Z.K., podpirala tako, da sta jih skrivala na domačem seniku, jima dajala hrano, po njihovem naročilu je F.B. z R. pripeljal v skupino J.S., J.B. pa šel še po neko žensko na R. in po drugega v Z., vendar ju ni našel. J.B. naj bi tudi postal član te skupine in je z njimi poskusil ilegalno prekoračiti državno mejo. Glede ciljev oborožene skupine pa se v točki 1 b) sodbe navaja, da je "upadla na ozemlje FLRJ v cilju, da pripelje iz naše države v STO nekega inženirja F.P. iz Z. in še neko neugotovljeno žensko z R.". Izrek sodbe je opisano ravnanje skupine in njene cilje pri dejanju J.B. opredelil kot "združbo s fašističnimi cilji zoper ustavni red FLRJ", pri dejanju F.B. pa kot "združbo organizirano v inozemstvu, s ciljem vršiti zločine iz 2. člena ZKLD". Ker gre v obeh primerih za isto skupino z enakimi cilji, je izrek nerazumljiv in nasprotuje sam sebi, vendar pa Vrhovno sodišče ne glede na to ugotavlja, da tako opredeljeni cilji skupine ne ustrezajo ciljem iz 2. člena ZKLD, ne fašističnim ciljem v smislu 8. točke 3. člena ZKLD. Kaznivo dejanje iz 2. člena ZKLD je imelo za cilj nasilno zrušenje ali ogrožanje državne ureditve Jugoslavije, ogrožanje njene zunanje varnosti ali temeljnih pridobitev osvobodilne vojne. V edinem konkretnem očitku, da je skupina prišla v Jugoslavijo zato, da bi ilegalno prepeljala čez državno mejo dve osebi, niso izpolnjeni znaki ne nasilnega ogrožanja notranje ustavne ureditve ne zunanje varnosti Jugoslavije in ne temeljnih pridobitev NOB, pa tudi ne sicer povsem nedoločnih fašističnih ciljev. Ilegalno spravljanje drugih čez državno mejo, pa je bilo kot samostojno kaznivo dejanje predpisano šele v Kazenskem zakoniku iz leta 1951. Zahteva za varstvo zakonitosti ima zato prav, da kljub pravilni ugotovitvi, da sta obs. J. in F.B. pomagala skupini oboroženih ljudi, dejanje, zaradi katerega sta bila obsojena, ni imelo znakov kaznivega dejanja in ju je bilo treba na podlagi 1. točke 358. člena ZKP oprostiti obtožbe.

Ker sta bila J.B. in F.B. oproščena obtožba, je Vrhovno sodišče na podlagi 1. odstavka 96. člena ZKP odločilo, da stroški kazenskega postopka zoper njiju obremenjujejo proračun.