Jedro

Oseba, ki zaradi starosti ali delovne nezmožnosti ne opravlja kmetijske dejavnosti na kmetiji, dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki bi ga sama pridobivala, ne more izkazati. Vendar je pogoj po tej določbi tudi, da „poskrbi za obdelavo kmetijskih zemljišč“. Glede na ta pogoj pa je določbo 3. alinee potrebno razlagati tako, da mora taka oseba izkazati, da obdelana kmetija ustvarja pomemben del dohodka na način in po višini, kot to določa 2. odstavek 24. člena ZKZ. Taka razlaga določbe izhaja iz namena ZKZ, ki je v spodbujanju kmetijske pridelave in zaokrožovanju uspešnih kmetijskih gospodarstev.

Izrek

Tožbi se ugodi; odločba Upravne enote Radovljica št. 330-20/2010-18 z dne 18. 6. 2010 se odpravi in zadeva vrne prvostopnemu organu v nov postopek.

2.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 80,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zahtevi strank z interesom za povrnitev stroškov postopka se zavrneta.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, kmetijo ali gozdom, za parc. št. 338 in 339, k.o. ..., ki sta predmet kupoprodajne pogodbe, ki sta jo dne 14. 1. 2010 sklenila A.A. kot prodajalka in B.B. kot kupec. V obrazložitvi navaja, da sta prednostno pravico pri nakupu predmetnih zemljišč uveljavljala C.C. in B.B.. Iz potrdila o namenski rabi zemljišč izhaja, da je parcela št. 338 po občinskem prostorskem planu opredeljena kot kmetijsko zemljišče, parc. št. 339 pa večina kot gozd, 1/4 pa kot kmetijsko zemljišče, iz izjav strank ter vpogleda v evidenco katastra – podatki o dejanski rabi parcele in vpogleda v RKG v evidenco GERK pa, da je kmetijsko zemljišče in ne gozd. Zato se za obe parceli glede predkupnih pravic upošteva določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). V postopku je organ glede na napotilo drugostopnega organa ugotavljal, ali B.B. in C.C. izpolnjujeta pogoje za status kmeta po 24. členu ZKZ oziroma ali sta ga glede dohodka ali kmetijske dejavnosti izpolnjevala v letu 2009. Na podlagi izvedenega postopka, zaslišanja prič ter strank upravni organ ugotavlja, da sta oba izkazala, da se štejeta za kmeta po ZKZ in sicer B.B. za kmeta po prvi alinei prvega odstavka 24. člena ZKZ, C.C. pa po tretji alinei prvega odstavka 24. člena ZKZ. C.C. je dejstvo, da je iz kmetijske dejavnosti na kmetiji pridobival pomemben del dohodka, izkazal s pravnomočno odločbo o statusu kmeta, ki jo je dne 29. 12. 2004 izdala UE Radovljica, z izjavo, svojo in sinovo, v kateri navaja, da je iz kmetijske dejavnosti na kmetiji pridobival pomemben del dohodka, sedaj pa se zaradi starosti in bolezni s kmetijstvom več ne ukvarja, je pa poskrbel, da so kmetijska zemljišča obdelana, ter izpovedbami prič. Dejstvo, da se je C.C. ukvarjal s kmetijsko dejavnostjo (živinorejo in mlečno proizvodnjo), ne zanika tudi nasprotna stranka. Zaradi starosti, star je namreč 81 let, in bolezni, se je C.C. prenehal ukvarjati s kmetijstvom pred približno 4 leti, poskrbel pa je, da so kmetijska zemljišča obdelana, saj za obdelavo skrbijo ostali člani družine. Ker je še vedno lastnik in nosilec kmetijskega gospodarstva – KMG, je prejemnik subvencij, vendar zaradi starosti in bolezni kmetijskih zemljišč ne obdeluje več, poskrbel pa je, da so obdelana. Zato upravni organ šteje, da C.C. izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa kmeta po tretji alinei 24. člena ZKZ. V nadaljevanju organ ugotavlja, da C.C. z zemljiščem parc. št. 337 k.o. ..., ki ga ima v lasti, meji na obe parceli št. 338 in 339 k.o. ..., ki sta predmet prodaje. B.B. pa z zemljišči, ki jih ima v lasti, ne meji na parceli, ki se prodajata. Glede na navedeno meni, da je C.C. izkazal predkupno pravico kot kmet, katerega zemljišča, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki se prodaja.

Drugostopni organ je pritožbo zavrnil. V obrazložitvi soglaša z razlogi prvostopnega organa, da status kmeta za C.C. ni vprašljiv. Prvostopni organ je z mnogimi pisnimi dokazili izkazal, da ga je nedvomno šteti za kmeta, vendar pa se zaradi starosti in bolezni s kmetijsko dejavnostjo od leta 2005 ne ukvarja več, je pa poskrbel, da so njegova kmetijska zemljišča obdelana. Dejstva ustrezajo določbi tretje alinee 24. člena ZKZ.

Tožeča stranka izpodbija odločbo prvostopnega organa, ker posega v njene pravice, saj je prodajalka tudi z njim sklenila kupoprodajno pogodbo za isti parceli. Upravni organ je pravni posel, sklenjen z C.C. odobril z odločbo z dne 18. 6. 2010, kar tožeča stranka izpodbija s tožbo v upravnem sporu pod opr. št. I U 1537/2010. Organ je v postopku ugotavljal, ali tožeča stranka in C.C. izpolnjujeta pogoje za kmeta v smislu določbe 24. člena ZKZ. Napačna je v postopku ugotovitev organa, da naj bi bilo za kmeta na podlagi določbe tretje alinee prvega odstavka 24. člena ZKZ mogoče šteti tudi C.C. Organ je zapisal, da C.C. dejstvo, da je iz kmetijske dejavnosti na kmetiji pridobival pomemben del dohodka, izkazuje s pravnomočno odločbo o statusu kmeta, ki jo je dne 29. 12. 2004 izdala UE Radovljica, nato pa na strani 5 decidirano zaključuje, da C.C. izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa kmeta po tretji alinei. Nato navede, da osebe, ki se štejejo za kmeta po tretji alinei 24. člena ZKZ, dohodka ne morejo izkazovati, saj se s kmetijsko dejavnostjo ne ukvarjajo več. Prvostopni organ je torej zavzel stališče, da C.C. izpolnjuje zakonski kriterij pridobivanja pomembnega dela dohodka iz kmetijske dejavnosti, obenem pa je zavzel stališče, da dohodke iz kmetijske dejavnosti ne more izkazovati. Taka obrazložitev pa je kontradiktorna, razlogi odločbe so si sami s seboj v nasprotju, zato se odločbe ne da preizkusiti. Odločba je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka. Organ je tudi v nasprotju z izrecnim navodilom drugostopnega organa v odločbi z dne 17. 5. 2010, sploh ni ugotavljal, ali C.C. izpolnjuje status kmeta glede dohodka iz kmetijske dejavnosti v letu 2009. Postavil se je namreč na stališče, da C.C., ki mu je priznal status kmeta na podlagi tretje alinee, dohodka iz kmetijske dejavnosti ne more izkazovati v tovrstnemu stališču organa je implicitno vsebovano mnenje, da se v primeru, ko pride v poštev uporaba tretje alinee, kriterij dohodka iz kmetijske dejavnosti sploh ne ugotavlja, ker da dohodka ni mogoče izkazovati. Gre za napačno uporabo materialnega prava. Določilo tretje alinee prvega odstavka 24. člena ZKZ za ugotavljanje statusa kmeta postavlja jasen pogoj pridobivanja pomembnega dela dohodka iz kmetijske dejavnosti. Organ je sicer izvajal dokazni postopek v smeri, ali je C.C. izpolnjeval pogoj za status kmeta glede dohodka v letu 2009 ter zaključil, da je ta pogoj izkazan, nato pa to ugotovitev obvozil s tezo, da C.C. dohodka iz kmetijske dejavnosti sploh ne more izkazovati. Merilo za opredelitev dohodka je določeno v drugem odstavku 24. člena ZKZ. Povedano pomeni, da bi v razlogih te odločbe moralo biti zneskovno opredeljeno, koliko je znašal dohodek iz kmetijske dejavnosti C.C., kar bi edino lahko omogočilo nadaljnje sklepanje, ali je C.C. glede na dohodkovni kriterij mogoče šteti za kmeta v smislu ZKZ, ali ne. Vendar pa izpodbijana odločba teh ugotovitev ne vsebuje, saj višina dohodka ni konkretizirana niti za leto 2009, niti za katerokoli drugo leto. Navedeno privede do zaključka, da izpodbijana odločba nima razloga o odločilnih dejstvih. Po oceni prvostopnega organa je, kakor je zapisano v izpodbijani odločbi, dejstvo, da je C.C. iz kmetijske dejavnosti pridobival pomemben del dohodka, izkazano s pravnomočno odločbo o statusu kmeta, ki jo je dne 29. 12. 2004 izdala UE Radovljica, ter z izjavo C.C., v kateri navaja, da je iz kmetijske dejavnosti na kmetiji pridobival pomemben del dohodka, sedaj pa se zaradi starosti in bolezni s kmetijstvom ne ukvarja več, je pa poskrbel, da so kmetijska zemljišča obdelana, z izjavo njegovega sina, prič in predloženimi dokazi. Tožeča stranka meni, da noben od izvedenih dokazov ne izpričuje, da bi C.C. izpolnjeval kogentni zakonski pogoj „pomembnosti dohodka iz kmetijske dejavnosti“, ki je conditio sine qua non za status kmeta. Poudariti je, da nobena od zaslišanih oseb glede odločilne okoliščine ni povedala ničesar konkretnega. Kar zadeva listine, je vprašljiva njihova verodostojnost, saj so prav vse iz vidika ugotavljanja izpolnjenosti zakonsko določenega dohodkovnega kriterija popolnoma nerelevantne, saj ne gre za listine, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kolikšen dohodek iz kmetijske dejavnosti je dejansko realiziral C.C. Tega ni mogoče ugotoviti niti za leto 2009, ki ga je skladno z napotili instančnega organa v odločbi z dne 17. 5. 2010, potrebno šteti kot merodajno leto. Da leto 2009 kot merodajno v tem smislu šteje tudi prvostopni organ, izhaja iz obrazložitve na strani 2, zadnji odstavek. Tožeča stranka se sprašuje, na kakšen način in s čim denimo izpis iz hlevske knjige ali potrdilo o osemenitvi izkazujeta pomemben dohodek v smislu ZKZ. Enako velja za vse ostale listine, ki jih prvostopni organ navaja za potrebe svoje ugotovitve, da je C.C. pridobival pomemben del dohodka. Odločba zato nima razlogov o odločilnih dejstvih. C.C., ki ne izpolnjuje materialnih pogojev (nezmožnost obdelovanja iz razlogov na njegovi strani, dohodkovna raven), temveč samo in zgolj formalne pogoje za pridobitev oziroma ohranitev statusa kmeta, je imel prednostno pravico do nakupa samo zato, ker je sosed mejaš, medtem ko je nesporno, da tožeča stranka navedeni parceli, ki jih je imela več kot 10 let v najemu, in sta ji nujno potrebni za zagotovitev zadostne količine prehrane za živino, te prednostne pravice nima, ker ne meji na konkretno nepremičnino. Tožeča stranka meni, da C.C. ne izpolnjuje pogoja, da ga je šteti za kmeta ter da zato nima predkupne pravice. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Stranka z interesom v tem postopku A.A. navaja, da ni sklenila pogodbe s tožečo stranko. Kupoprodajna pogodba, za katero tožeča stranka zatrjuje, da jo je sklenila z njo, ni pristna. V preostalem pa soglaša z razlogi, navedenimi v izpodbijanih odločbah.

Stranka z interesom v tem postopku C.C. meni, da kupoprodajna pogodba, ki jo je sklenila A.A. s tožečo stranko, ni pristna. V ostalem pa soglaša z ugotovitvami obeh organov.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi navaja, da so podtikanja o ponarejanju kupoprodajne pogodbe neresnična. Glede navedbe, da je zakonska predpostavka, da je C.C. iz kmetijske dejavnosti pridobival pomemben del dohodka, izkazana z odločbo UE Radovljica z dne 29. 12. 2004, pa se s tem ne strinja in je prepričana, da ne more biti kar katerakoli odločba o ugotovitvi statusa kmeta iz preteklosti podlaga za ugotavljanje, ali ima nekdo status kmeta na podlagi tretje alinee prvega odstavka 24. člena ZKZ. Tudi Upravno sodišče je zavzelo stališče v sodbi opr. št. II U 106/2009 z dne 6. 10. 2010, da odločba o priznanju statusa kmeta (še posebej, če je starejšega datuma) sama po sebi še ne pomeni, da je oseba, na katero se odločba nanaša, tudi dejansko kmet v smislu določb ZKZ. Po mnenju tožnika je odločilno, ali je fizična oseba kmet po tretji alinei, ali je pomemben del dohodka pridobivala v letu, v katerem se je prenehala ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo oziroma kvečjemu v letu pred tem. S tega vidika in ker se zatrjuje, da se je C.C. prenehal aktivno ukvarjati s kmetovanjem v letu 2006, je odločba z dne 29. 12. 2004, nerelevantna. Meni tudi, da izpodbijana odločba ne vsebuje nobenih razlogov, da je C.C. poskrbel za obdelavo kmetijskih zemljišč. Nič ni navedeno, kako ta obdelava poteka, kako intenzivno, s kakšnimi katastrskimi kulturami.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V zadevi je sporna rešitev organa, da ugotovljeno dejansko stanje v postopku reševanja predhodnega vprašanja (147. člen ZUP) utemeljuje status kmeta za C.C., po 3. alinei 1. odstavka 24. člena ZKZ.

Po tej določbi se v smislu tega zakona za kmeta šteje fizična oseba, ki je iz kmetijske dejavnosti na kmetiji pridobivala pomemben del dohodka, pa zaradi starosti ali delovne nezmožnosti ne opravlja kmetijske dejavnosti na kmetiji, če poskrbi za obdelavo kmetijskih zemljišč. Prvostopni organ je utemeljeval svojo odločbo na tej določbi, ker je menil, da je C.C. dejstvo, da je iz kmetijske dejavnosti na kmetiji pridobival pomemben del dohodka, izkazal s pravnomočno odločbo o statusu kmeta z dne 29. 12. 2004, z lastno izjavo in izjavami prič ter priloženimi dokazili. Po mnenju organa se po uporabljeni določbi za kmeta šteje tudi oseba, ki kmetijske dejavnosti ne opravlja več, kar pomeni, da dohodka iz kmetijske dejavnosti ne more izkazati. Kot sodišče razume razloge prvostopne odločbe, se je prvostopni organ postavil na stališče, da ker je C.C. v času izdaje odločbe z dne 29. 12. 2004 pridobival iz kmetijske dejavnosti pomemben del dohodka (1. alinea 1. odstavka 24. člena ZKZ), je s tem izkazal materialni pogoj iz 3. alinee 1. odstavka 24. člena ZKZ, da „je iz kmetijske dejavnosti na kmetiji pridobival pomemben del dohodka“ (da je dohodek pridobival iz kmetijske dejavnosti, so potrdile tudi priče, izhaja pa tudi iz priloženih dokazil).

Takšno razlogovanje, utemeljeno na gramatikalni razlagi prvega dela določbe „ki je iz kmetijske...“, pa po mnenju sodišča ni pravilno. Res oseba, ki zaradi starosti ali delovne nezmožnosti ne opravlja kmetijske dejavnosti na kmetiji, dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki bi ga sama pridobivala, ne more izkazati. Vendar je pogoj po tej določbi tudi, da „poskrbi za obdelavo kmetijskih zemljišč“. Glede na ta pogoj pa je določbo 3. alinee potrebno razlagati tako, da mora taka oseba izkazati, da obdelana kmetija ustvarja pomemben del dohodka na način in po višini, kot to določa 2. odstavek 24. člena ZKZ. Taka razlaga določbe izhaja iz namena ZKZ, ki je v spodbujanju kmetijske pridelave in zaokrožovanju uspešnih kmetijskih gospodarstev. Relevantno obdobje v obravnavani zadevi je leto 2009. Upravni organ bo moral v ponovnem postopku raziskovati dejstva o dohodkih v tem letu, na način, kot je navedlo sodišče. Le na tako ugotovljenem dejanskem stanju bo lahko uporabil določbo 3. alinee.

Nerelevantni v zadevi so ugovori strank z interesom o nepristnosti kupoprodajne pogodbe, sklenjene s tožečo stranko. Tudi kolikor je zatrjevano res, ima tožeča stranka pravni interes za tožbo v upravnem sporu, ker je bila sprejemnik ponudbe za nakup kmetijskih zemljišč.

Ker je bilo v obravnavani zadevi nepravilno uporabljeno materialno pravo, je odločba nezakonita. Sodišče jo je zato na podlagi 4. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 (Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji, v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo v smislu 3. odstavka istega člena vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek.

Ker je tožeča stranka v tem upravnem sporu uspela, ji je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 80 EUR (25. člen ZUS-1) v povezavi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnikov v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07).

Zahtevo strank z interesom za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo glede na 25. člen ZUS-1, ki za stranke z interesom ne predvideva povrnitve stroškov postopka.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.