Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo premoženjske zmožnosti toženca, ki prejema dokazano visoko pokojnino, na podlagi katere bo lahko poravnal v sklepih določene obroke za plačilo taksne obveznosti.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog toženca za oprostitev plačila sodne takse, kakor tudi predlog za odlog plačila sodne takse, tožencu pa je omogočilo plačilo sodne takse za pritožbo v trinajstih zaporednih obrokih, s tem, da mora vsak mesec plačati 705,00 EUR. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec prejema pokojnino v višini 1.613,50 EUR, kar občutno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih, ki je 595,06 EUR, kar je eden izmed cenzusov pri odobritvi brezplačne pravne pomoči, kriterij pa se smiselno uporablja tudi v postopkih odločanja o taksni oprostitvi v pravdnih zadevah, s tem, da je trenutno minimalni dohodek 297,53 EUR. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da je toženec prejel na bančnem računu še dodatna denarna sredstva in da je lastnik nepremičnine, ki je po podatkih GURS, vredna ... EUR.
2. Tožnik v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem toženca in tudi ni opravilo poizvedb, zato je nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Nepremičnine je obremenjena, poteka pa tudi razdelitvena pravda med ...
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo premoženjske zmožnosti toženca, ki prejema dokaj visoko pokojnino, na podlagi katere bo lahko poravnal v sklepu določene obroke za plačilo taksne obveznosti. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da toženec prejema bistveno višjo pokojnino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ob tem, da prejema še dodatna denarna sredstva. Poleg tega je lastnik nepremičnine, ki je vredna nekaj manj kot 500.000,00 EUR, pri čemer ni odločilno, da glede te nepremičnine poteka delitveni postopek med ... ter da na navedeni nepremičnini ne živi. Toženec v pritožbi pavšalno navaja, da sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov in da ga ni zaslišalo, ne pojasni pa, na kakšen način bi navedeni dokazi, če bi bili izvedeni, vplivali na pravilnost ugotovitve dejanskega stanja. Pavšalne so tudi navedbe glede obremenitve nepremičnine.
5. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).