Jedro

Dedinja zahteva izločitev sodnika v pritožbenem postopku, kar je prepozno, saj bi lahko zahtevala njegovo izločitev (le) do konca obravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je zapustnik napravil lastnoročno oporoko, ki je bila razglašena in z njo za dedinjo hiše na naslovu ... določil hčer S. H. ter da so oporočna dedinja ter zakonite dedinje oporoko priznale za pristno in veljavno, da je oporočna dedinja sprejela zapuščino po oporoki, sodedinje pa so uveljavljale nujne dedne deleže, da se iz zapuščine izloči polovico nepremičnin v k. o. X, parc. št. 161/0 in 786/2, ker je ta delež iz naslova skupnega v zakonu z zapustnikom ustvarjenega premoženja že last D. H. in da spadajo v zapuščino nepremičnine v k. o. X, parc. št. 161/0 in 786/2 do deleža ½ in pravice iz naslova pridobljene vodne pravice na podlagi odločbe, ki jo je Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor izdala 14. 9. 2009 (I. točka izreka). Sodišče je za dedinjo na podlagi oporoke razglasilo zapustnikovo hči S. H. P., za nujne dedinje, vsako do deleža 1/10 zapuščine pa je razglasilo zapustnikovo vdovo D. H. in zapustnikove hčerke C. L., M. N. H. in M. D. G.(II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje oporočna dedinja S. H. P. Pritožuje se laično, brez navedbe pritožbenih razlogov. V obširni in na določenih mestih tudi nerazumljivi pritožbi navaja, da dedinje po krivdi sodeče sodnice niso sklenile dednega dogovora, saj je sodnica vodila postopek tako, da jih je med seboj sprla. Predlaga izločitev sodnice. Predlaga povečanje svojega dednega deleža. Zahteva plačevanje preživnine, saj ni zaposlena in nima sredstev za preživljanje. Želi tudi preužitek na stanovanjskih prostorih. Glede pianina Petrof navaja, da ga je potrebno izločiti iz dedovanja, saj ji ga je kupil oče že leta 1975. Izpodbija tudi veljavnost pooblastila, ki ga je dala mati C. L. v času, ko ni bila prisebna. Opisuje tudi razmere in odnose v družini (med sestrami) v času od njenega otroštva dalje.

3. Pritožba je bila vročena ostalim dedinjam. Na pritožbo je odgovorila dedinja M. N. H., ki je navedla, da se strinja s sklepom o dedovanju, kar velja tudi za D. H., ki jo zastopa in za C. L., ki je zamudila rok za odgovor.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je prišlo do dedovanja na podlagi oporoke, s katero je zapustnik za dedinjo določil svojo hčer S. H. P. (ki je tudi pritožnica), ostale dedinje pa so prejele nujne deleže, in sicer vsaka do deleža 1/10 zapuščine.

6. Oporočna dedinja St. H. P. v pritožbi zatrjuje, da so dedinje želele skleniti dedni dogovor, kar jim je sodeča sodnica onemogočila, zaradi česar predlaga njeno izločitev. Po določilu 306. člena Zakona o pravdnem postopku(1), ki se v zapuščinskem postopku uporablja na podlagi določila 163. člena Zakona o dedovanju(2), lahko stranke med postopkom pred pravdnim sodiščem kadarkoli sklenejo poravnavo o spornem predmetu (sodna poravnava). Sodišče pa mora ves čas postopka paziti na možnost sklenitve sodne poravnave, stranke mora na to možnost opozarjati in jim pomagati, da se poravnajo. Pritožbena trditev, da stranke niso mogle skleniti dednega dogovora, ker naj bi jim to onemogočila sodnica, bi predstavljala kršitev določb pravdnega postopka, vendar v obravnavanem primeru ni izkazana, saj je ne potrjuje zapisnik o zapuščinski obravnavi. Pritožbenih trditev o onemogočanju sklenitve dednega dogovora niso potrdile ostale dedinje. Dedinja M. N. H., ki je na pritožbo odgovorila, je navedla, da se strinja s sklepom o dedovanju. Navedeno pomeni, da zatrjevana kršitev ni izkazana, pritožbena navedba pa ni utemeljena.

7. Dedinja v pritožbi predlaga izločitev sodnice, ker naj bi preprečila dedni dogovor in ker naj bi imela negativen in pristranski odnos. Stranka mora zahtevati izločitev sodnika, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnem sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe (drugi odstavek 72. člena ZPP). Dedinja zahteva izločitev sodnika v pritožbenem postopku, kar je prepozno, saj bi lahko zahtevala njeno izločitev (le) do konca obravnave.

8. Pritožnica izpodbija veljavnost pooblastila, ki ga je dala dedinja D. H. (zapustnikova vdova) dedinji C. L. (njeni in zapustnikovi hčerki). V spisu se nahaja pooblastilo dedinje D. H. svoji hčerki C. L. (l. 113). Gre za notarsko overjeno pooblastilo, s katerim ena od dedinj pooblašča drugo dedinjo za zastopanje v vseh njenih zadevah pred sodišči, upravnimi in drugimi državnimi organi, za prevzem pravno pomembnih ravnanj ter za urejanje drugih zadev (podrobneje glej pooblastilo na l. št. 113). Pooblastilo je v spis predloženo v fotokopiji, vendar niti 97. niti 98. člen ZPP izrecno ne zahtevata, da se sodišču predloži izvirna pooblastilna listina. Pooblastilo ni vloga. V vsebinskem smislu ima pooblastilo sicer samostojen pravnoposlovni pomen, v procesnotehničnem smislu pa ne more biti nič drugega kot priloga vloge. Glede prilog pa ZPP v 107. členu izrecno določa, da so lahko predložene v fotokopiji, določa pa tudi, kdo in kako lahko zahteva predložitev izvirnika. Res je, da se pri fotokopiji pooblastila lahko pojavi dvom o pristnosti, in sicer pogosteje kot pri originalnem podpisu. Vendar ima zato sodišče možnost, da tudi po uradni dolžnosti zahteva predložitev overjenega pooblastila (tretji odstavek 97. člena ZPP). Sodnikovi oceni je tako prepuščeno, ali se bo odločil za preizkus pristnosti pooblastila, ali bo upošteval pooblastilo v fotokopiji. Prvostopenjsko sodišče očitno pomislekov v pristnost pooblastila ni imelo. Stališče, da pooblastilo, predloženo v fotokopiji, ni popolno, pa ni pravilno (primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up 648/09 s 14. 6. 2012). Pritožbeni očitek je zato v tem delu neutemeljen.

9. Pritožnica izpodbija veljavnost pooblastila tudi v vsebinskem smislu, vendar so njene pritožbene navedbe splošne narave. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je bila dedna izjava dedinje D. H. vložena v spis na zapuščinski obravnavi 23. 3. 2011, v spis pa so jo vložile dedinje (l. 58 do l. 60). Z njo je dedinja sprejela zapuščino, uveljavljala dedni delež in iz zapuščine izločala ½ nepremičnin. Dedinja takrat ni bila zastopana, pač pa je bila upoštevana njena dedna izjava, ki so jo na zapuščinsko obravnavo prinesle ostale dedinje. Na zapuščinski obravnavi 30. 5. 2014 je dedinjo D. H. zastopala C. L., ki je naknadno predložila pooblastilo (l. 113). Na obravnavi 30. 5. 2014 je sodišče povzelo dotedanji potek zapuščinske obravnave in postopek zaključilo, dedne izjave pa so bile podane že na naroku 23. 3. 2011, ko dedinja D. H. še ni bila zastopana po dedinji C. L., zato v pritožbi zatrjevane vsebinske pomanjkljivosti pooblastila niti niso mogle vplivati na pravilnost odločitve.

10. Pritožnica v pritožbi zahteva tudi povečanje dednega deleža, preužitek na stanovanjskih prostorih in izloča iz dedovanja pianino, ki ji ga je oče podaril. Prvostopenjsko sodišče je že v ugotovitvenem delu sklepa zapisalo, da je zapustnik pianino Petrof hčerki S. podaril z darilno pogodbo 5. 10. 1996 (primerjaj tretjo alinejo 1. točke izpodbijanega sklepa). Pianino torej ni bil predmet dedovanja. Po oceni pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče dedne deleže pravilno določilo, pri čemer je upoštevalo, da je dedinja D. H. iz zapuščine izločila polovico nepremičnin v k. o. X, parc. št. 161/0 in 786/2 iz naslova skupnega v zakonu z zapustnikom ustvarjenega premoženja ter v nadaljevanju pravilno upoštevalo nujne dedne deleže preostalih zakonitih dedinj. Pritožnica je prejela svoj dedni delež na podlagi oporoke, ostale 4 dedinje pa so prejele nujne dedne deleže. Z oporoko ni bil določen preužitek, niti ni bilo o njem odločano na prvi stopnji. Tudi te pritožbene navedbe so neutemeljene.

11. Ostale pritožbene navedbe so take narave, da za odločitev niso odločilnega pomena in pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako tudi tisti ne, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 do 45/2008, v nadaljevanju ZPP.

(2) Ur. l. SRS, št. 15/1976 in naslednji, v nadaljevanju ZD.