Jedro

Stališče, da ravnanje tožnikove odvetnice, ki je pošiljko, namenjeno sodišču na Jesenicah, naslovila s pošto Mojstrane, ni bilo dovolj skrbno in da gre zato za očitno neupravičen razlog, ki preprečuje ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, je napačno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Okrajno prve stopnje je (1) zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, (2) razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 187850/2012 z dne 6. 12. 2012 ter tožbo zavrglo in (3) tožniku naložilo povrnitev toženčevih stroškov postopka.

Tožnik v pritožbi zoper navedeni sklep trdi, da je bila dilema, ki se mu je pripetila v obravnavanem primeru, razrešena že z odločitvijo Vrhovnega sodišča II Ips 511/2009, po katerem "skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Očitna pomota bi se mogla zgoditi tedaj, ko pride do napačnega zapisa na pisemski ovojnici". Prav to se je zgodilo v tem primeru. Glede na to tožnikovi pooblaščenki ni mogoče očitati opustitve potrebne skrbnosti. Sodišče je na vlogi namreč navedeno pravilno, do očitne pomote pa je prišlo pri prepisovanju na pisemsko ovojnico, česar odvetnica ne opravlja sama, ampak po svojih zaposlenih. Tožnik predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in dovoli vrnitev v prejšnje stanje.

Pritožba je utemeljena.

Iz izpodbijanega sklepa in podatkov spisa izhaja, (1) da je bil tožnik potem, ko se je postopek, začet s predlogom za izvršbo, nadaljeval v pravdi, pozvan k dopolnitvi tožbe, (2) da je tožnik 28. 2. 2013, tj. pred iztekom roka za dopolnitev tožbe, oddal na pošto pripravljalno vlogo, ki jo je naslovil na Okrajno sodišče na Jesenicah, Titova 37, 4281 Mojstrana, (3) da je bila vloga zaradi napačne oznake poštne številke in kraja vrnjena tožnikovi odvetnici kot pošiljateljici, (4) da je tožnik 11. 3. 2013 vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje in priložil pripravljalno vlogo, prvotno poslano na napačen naslov.

Izpodbijani sklep zavzema stališče, da ravnanje tožnikove odvetnice, ki je pošiljko, namenjeno sodišču na Jesenicah, naslovila s pošto Mojstrane, ni bilo dovolj skrbno in da gre zato za očitno neupravičen razlog, ki preprečuje ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Stališče je napačno.

Vrnitev v prejšnje stanje se dovoli, če stranka zamudi rok za kakšno pravno dejanje iz upravičenega razloga (prvi odstavek 116. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Vzrok je upravičen, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo. Upravičenega vzroka tako ne pomenijo le okoliščine, ki pomenijo višjo silo in ki torej omogočajo razbremenitev objektivne odgovornosti, ampak se pogoj (ne)krivde presoja po subjektivnih okoliščinah predlagatelja. To pomeni, da je treba najprej ugotoviti, kakšne so osebne lastnosti in okoliščine na njegovi strani, in nato oceniti, ali mu je glede na to mogoče očitati, da je zakrivil zamudo.(1) Pritožnik utemeljeno opozarja na sodno prakso Vrhovnega sodišča v zvezi z razlago osmega odstavka 112. člena ZPP, po katerem se vloga, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču, šteje za pravočasno vloženo, če je vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati očitni pomoti vložnika. Po tej razlagi gre za očitno – in s tem za opravičljivo – pomoto (med drugim) v primeru, ko je na vlogi navedeno pristojno sodišče, do napake pa je prišlo pri zapisu sodišča na ovojnici (ne pa tudi v primeru, ko je že na vlogi navedeno nepristojno sodišče).(2) Navedeno stališče upošteva, da se tudi odvetniku, ki ravna ne le s skrbnostjo, ki se pričakuje od vsakega odvetnika (tj. s skrbnostjo dobrega strokovnjaka), ampak še posebej skrbno, lahko pripetijo napake in da ne bi bilo sprejemljivo, da bi tudi take napake imele usodne posledice.

Položaj v obravnavanem primeru je primerljiv. Naslov na pripravljalni vlogi je bil pravilen, do napake pa je prišlo pri zapisu na ovojnici. Edina razlika med primeroma je v tem, da so sodišča, na katera prispe pisanje, ki bi moralo priti na drugo sodišče, dolžna (pre)poslati ta pisanja na pristojno sodišče, pošta pa take dolžnosti nima. Zaradi tega je v drugem primeru nujna dodatna aktivnost stranke, tj. pravočasna vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje in oprava zamujenega procesnega dejanja. Ker je teža pomanjkljivosti v ravnanju vložnika v obeh primerih primerljiva, ni upravičenih razlogov za razlikovanje v teži posledic, se pravi, da bi bila v prvem primeru napaka opravičljiva, v drugem pa bi nastopile posledice zamude pri opravi dejanja.

Ker razlog, ki ga je navedla pritožnica v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni očitno neupravičen, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Glede na to, da je odločitev o tožbi in stroških postopka posledica odločitve o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ta pa je bila razveljavljena, je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti tudi v tem delu (drugi in tretji odstavek izreka). Sodišče bo moralo v novem postopku odločiti o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ob upoštevanju procesnih določb za njegovo obravnavanje, pri odločanju pa upoštevati zgoraj navedene preudarke.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Prim. Galič, v Ude, Galič (red.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV založba, Uradni list, Ljubljana, str. 478, in odločbo US RS Up-552/09 z dne 23. 9. 2010, Uradni list RS, št. 81/2010. (2) Sklep VS RS II Ips 511/2009 z dne 24. 9. 2009.