Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep II Cp 984/94

ECLI:SI:VSLJ:1994:II.CP.984.94 Civilni oddelek

prekinitev postopka predhodno vprašanje
Višje sodišče v Ljubljani
13. julij 1994

Povzetek

Sodišče je razveljavilo sklep prve stopnje, ki je prekinilo postopek zaradi domnevne črne gradnje in zahtevalo legalizacijo objekta. Tožnik je trdil, da stavba ni črna gradnja, saj stoji več kot trideset let in ima vse potrebne dokumente. Sodišče je ugotovilo, da vprašanje lastninske pravice ni predhodno vprašanje in da sodišče samo odloča o vprašanju vpisovanja v zemljiško knjigo, ne pa o legalizaciji objekta v upravnem postopku.
  • Legalizacija objekta in lastninska pravicaAli lahko sodišče prekine postopek, če tožnik uveljavlja lastninsko pravico na nepremičnini, sklicujoč se na legalizacijo objekta?
  • Predhodna vprašanja v postopkuAli je vprašanje lastninske pravice predhodno vprašanje, ki bi zahtevalo prekinitev postopka?
  • Črna gradnjaAli je sporna zgradba črna gradnja in kako to vpliva na postopek?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče ne more prekiniti postopek v primeru, da tožnik uveljavlja lastninsko pravico na nepremičnini sklicujoč se, da je legalizacija objekta predhodno vprašanje po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l. RS 18/93). Legalizacija na črno zgrajenega objekta nima vzročne zveze z zatrjevano lastninsko pravico in lahko samo vpliva na zavrnitev zahtevka za vpis v zemljiško knjigo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo postopek ter tožnika napotilo, da pred pristojnim upravnim organom sproži upravni postopek za legalizacijo objekta, stoječega na parceli T. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v ponovno odločanje. V pritožbi tožnik navaja, da v konkretnem primeru ni šlo za črno gradnjo v smislu določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Stavba stoji na istem mestu več kot trideset let, ima hišno številko in vse komunalne priključke in je vrisana v katastru in zemljiški knjigi.

Tožniku ni jasno zaradi tega, od kje podatek sodišču, da gre za črno gradnjo. Sporna zgradba ne more biti predmet upravnega postopka.

Tožnika na koncu očitata sodišču prve stopnje, da je spregledalo že sklenjeno sodno poravnavo I P ..... med tožnikom in takratnim lastnikom sporne nepremičnine.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče med drugim lahko odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja iz čl. 12 ZPP (čl. 213 tč. 1 ZPP). O predhodnem oziroma prejudicialnem vprašanju govorimo takrat, kadar je meritorna odločba odvisna od vprašanja, ali obstoji ali pa ne obstoji kakšna druga pravica ali pravno razmerje. V konkretnem primeru tožnik uveljavlja lastninsko pravico na stanovanjski hiši in garaži, ki stojita na parceli T. Vprašanje lastninske pravice ni predhodno vprašanje in bo moralo o njem odločiti sodišče, ki rešuje spor, saj gre za premoženjskopravni spor. Vpis v zemljiško knjigo pa ni stvar legalizacije objekta v upravnem postopku, temveč o tem vprašanju odloči sodišče samo ob upoštevanju pozitivnih predpisov, v konkretnem primeru Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.list RS 18/93).

Vprašanje, ali je tožnikova nepremičnina "črna gradnja" ali ne, s katerim se na široko ukvarja pritožba, ni predmet odločanja v tej fazi postopka, ko gre samo za vprašanje pravilnosti prekinitve postopka in zaradi tega pritožbeno sodišče na te trditve niti ne odgovarja.

Ker v konkretnem primeru sploh ne gre za predhodno vprašanje, je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo čl. 12 v zvezi s čl. 213 tč. 1 ZPP. To kršitev pa je vplivala na pravilnost izpodbijanega sklepa ter je bilo pritožbi tožnika ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (čl. 380 tč. 3 ZPP). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje meritorno odločiti o tožbenem zahtevku.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia