Jedro

Po izdaji sklepa o domiku nepremičnine tretji ne more več poseči v izvršilni postopek, saj ne more preprečiti prodaje stvari na dražbi.

Zanj je torej po prodaji in domiku nepremičnine kupcu v smislu 2. odstavka 64. člena ZIZ "končan izvršilni postopek".

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnina izroči kupcu podjetju G d.o.o. v skladu s 192. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

Proti takšni odločitvi sta dolžnik in tretji vložila pravočasno pritožbo brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje. V pritožbi opozarjata, da je tretji (Avtobit, d.o.o.) vložil ugovor tretjega in predlog za odlog izvršbe že pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Sodišče bi moralo o ugovoru in predlogu za odlog izvršbe odločiti in počakati z izročitvijo nepremičnine vse do pravnomočne odločitve o predlogu za odlog izvršbe in ugovoru tretjega. Ker ni postopalo tako, je kršilo ustavno pravico tretjega do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.

Pritožba ni utemeljena.

Glede očitane kršitve postopka sodišča prve stopnje je treba navesti, da je bilo v nadaljevanju postopka, po izdaji izpodbijanega sklepa o izročitvi, odločano tudi o ugovoru tretjega in o predlogu za odlog izvršbe, in sicer sta bila tako navedeni ugovor, kot predlog pravnomočno zavrnjena. Že s tem se navedeni očitek postopkovne kršitve izkaže za brezpredmetnega in neutemeljenega. Pritožbo je bilo zato treba že iz tega razloga zavrniti in potrditi sklep o izročitvi nepremičnine (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ne glede na navedeno pa po mnenju pritožbenega sodišča tretji s svojim ugovorom ne bi mogel biti uspešen že zato, ker ga je podal prepozno.

ZIZ omogoča tretjemu, da se izvršbi upre, če stvar ali pravica ne pripada dolžniku ampak njemu. V ta namen mu daje specifično pravno sredstvo s katerim tretji zahteva, da se izvršba izreče za nedopustno. Gre za poseben izločitveni ugovor dejanskega imetnika pravice na predmetu izvršbe. To pravno sredstvo lahko tretji uveljavlja do konca izvršilnega postopka (2. odstavek 64. člena ZIZ).

"Konec izvršilnega postopka" pa ni vedno trenutek, ko je upnik poplačan, ampak v vsakem posameznem primeru pomeni nekaj drugega (Triva; Belajec, Dika, Sodno izvršilno pravo, str. 244).

V obravnavani zadevi je tretji vložil ugovor proti sklepu o izvršbi po izdaji sklepa o domiku nepremičnine, ki je predmet tega postopka, kupcu. Res da sam domik še ne pomeni kupčevo originarno pridobitev lastninske pravice, to pridobi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine, vendar pa pomeni naslov za njeno pridobitev. Z domikom kupec pridobi pravico pričakovanja, ki izhaja iz pravnega položaja, ki zagotavlja zavarovano možnost nastanka lastninske pravice pod pogoji, določenimi z zakonom. Visečnost njegovega pravnega položaja je odvisna le od zakonitosti javne dražbe in od njegove izpolnitve obveznosti položitve kupnine. Ne more pa biti odvisna od kakšnih drugih okoliščin, zaradi katerih bi moralo sodišče ustaviti izvršilni postopek in razveljaviti izvršilna dejanja. Ugoditev ugovoru tretjega pogojuje ustavitev izvršbe in razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj. Takšna razveljavitev pa bi bila v tej fazi postopka v nasprotju z določilom 2. odstavka 76. člena ZIZ, saj bi bilo z njo poseženo v pričakovano pravico tretjega pridobljeno z domikom nepremičnine. V tej fazi postopka torej tretji ne more več poseči v izvršilni postopek, saj ne more preprečiti prodaje stvari na dražbi.

Zanj je torej po prodaji in domiku nepremičnine kupcu v smislu 2. odstavka 64. člena ZIZ "končan izvršilni postopek".