Jedro

Spornega zneska v višini 1.627,43 EUR ni mogoče upoštevati kot občasni dohodek po 23. členu ZSVarPre in ga upoštevati v višini 341,39 EUR. Predhodno je namreč potrebno ugotoviti, ali so pri tožnici, nad katero je bil začet osebni stečaj skladno z 28. členom ZSVarPre podani krivdni razlogi iz prvega odstavka 28. člena ZSVarPre.

Izrek

I.Postopek se nadaljuje.

II.Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Odpravi se odločba tožene stranke št. ... z dne 23. 3. 2022 in odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 31. 1. 2022 v delu višine priznane denarne socialne pomoči ter se zadeva vrne v novo upravno odločanje.

III.Tožena stranka je dolžna tožnici v roku 15 dni od prejema te sodbe povrniti stroške postopka ."

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se odločba Centra za socialno delo (CSD) št. ... z dne 31. 1. 2022 spremeni tako, da se tožnici prizna višja denarna socialna pomoč najmanj v višini 876,75 EUR ter podredni tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženca št. ... z dne 23. 3. 2022 in se zadeva vrne v ponovno odločanje CSD A.

2.Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožnica po pooblaščencu iz razloga 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena ZPP ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da ugodi tožbenemu zahtevku ter odpravi odločbo toženca št. ... z dne 23. 3. 2022 in zadevo vrne v ponovno odločanje Centru za socialno delo A. Zmotno je bilo ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabljeno materialno pravo. Sodišče je napačno tolmačilo, da se na podlagi jezikovne razlage 23. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih upoštevajo tudi občasni neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel, jih imel v posesti in z njimi prosto razpolagal. Vendar do slednjega v tem primeru ni prišlo, saj je bil znesek nakazan neposredno na fiduciarni račun. S tem nakazilom se je preko stečajne upraviteljice poplačala druga terjatev oziroma tožničin dolg. CSD je v odločbi z dne 31. 1. 2022 upošteval preživnino kot dvakratni znesek v višini 80,55 EUR, čeprav v skladu s 14. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih tega ne bi smel upoštevati pri lastnem dohodku družine. Sklicevanje na sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 60/2020 z dne 19. 1. 2021 je napačno, saj tožnica z zaseženim denarnim dobroimetjem ni nikoli imela možnosti razpolagati niti ga ni dejansko prejela.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kot to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pa sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

5.Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se odločba Centra za socialno delo (CSD) št. ... z dne 31. 1. 2022 spremeni tako, da se tožnici prizna višja denarna socialna pomoč najmanj v višini 876,75 EUR ter podredni tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženca št. ... z dne 23. 3. 2022 in zadeva vrne v ponovno odločanje CSD A. Razsodilo je, da je tožnici priznana denarna socialna pomoč v pravilni višini, saj se v dohodek družine v ustreznem znesku šteje unovčenje zneska njenega dodatnega pokojninskega zavarovanja, čeprav z njim ni mogla razpolagati, ker je bil nakazan na fiduciarni račun stečajne upraviteljice. Sklicevalo se je na stališče Vrhovnega sodišča RS, da to ne vpliva na izračun višine lastnega dohodka v smislu 20. in 23. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih.

Sodišče druge stopnje je ob presoji tožničine pritožbe skladno z določbo 156. člena Ustave RS menilo, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, zato je postopek prekinilo in začelo postopek pred Ustavnim sodiščem RS. Zahtevalo je presojo ustavnosti 14. člena ZSVarPre. Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-41/23-9 z dne 10. 4. 2025 odločilo, da je Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/10, s spremembami, v nadaljevanju ZSVarPre) v neskladju z Ustavo RS. Državnemu zboru je naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu RS. Do odprave ugotovljenega neskladja iz 1. točke izreka Center za socialno delo ob ugotovitvi, da pri osebi, ki je ob uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči v osebnem stečaju in pri kateri niso podani krivdni razlogi iz prvega odstavka 28. člena ZSVarPre ter ob izpolnjevanju drugih zakonsko določenih pogojev za dodelitev denarne socialne pomoči, pri izračunu lastnega dohodka, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, ne sme upoštevati dohodkov in prejemkov, s katerimi oseba zaradi osebnega stečaja ne more razpolagati.

6.V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali se lahko dohodek iz naslova prodane terjatve v višini 1.627,43 EUR šteje za občasni dohodek po 23. členu ZSVarPre.

7.Pritožbena trditev glede nepravilnega upoštevanja dveh mesečnih zneskov preživnine predstavlja pritožbeno novoto, za katero tožnica ni zatrjevala niti izkazala, da je ni mogla navajati brez svoje krivde do konca glavne obravnave. Upoštevajoč, da je funkcija pritožbe zagotoviti pritožbeni preizkus korektnosti postopka in odločitve prvostopenjskega sodišča, velja vezanost na procesno gradivo, ki ga je imelo na voljo sodišče prve stopnje. Iz tega razloga je navajanje novot šele na pritožbeni stopnji omejeno in dopuščeno samo, če pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navajati že pred prvostopnim sodiščem. Glede na dejstvo, da tožnica tega v pritožbi ni zatrjevala, pritožbeno sodišče pritožbe v tem delu ne vrača v dopolnitev (336. člen ZPP) in ne opravi postopka iz drugega odstavka (337. člen ZPP). Ob tem pa je ugotoviti, da je sodišče pri preizkusu priznane višine denarne socialne pomoči v 8. točki med drugim ugotovilo, da gre za pravilno upoštevanje periodičnih dohodkov iz naslova preživnine po 20. in 21. členu ZSVarPre.

8.Upoštevajoč odločitev v zgoraj citirani ustavni odločbi je ureditev po ZSVarPre, ki ne določa, da se lastni dohodek samske osebe ali družine zmanjša tudi za dohodke in prejemke, s katerimi upravičenec zaradi stečajnega postopka ne more razpolagati, v neskladju s pravico do socialne varnosti iz prvega odstavka 50. člena Ustave RS. V 3. točki izreka citirane ustavne odločbe je Ustavno sodišče RS na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS za prehodni čas odločilo, da v kolikor CSD ugotovi, da pri osebi, ki je ob uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči v osebnem stečaju, niso podani krivdni razlogi iz 1. odstavka 28. člena ZSVarPre in da izpolnjuje druge zakonsko določene pogoje za dodelitev denarne socialne pomoči, pri izračunu lastnega dohodka, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, ne sme upoštevati dohodkov in prejemkov, s katerimi oseba zaradi osebnega stečaja ne more razpolagati.

9.Upoštevajoč obrazloženo spornega zneska v višini 1.627,43 EUR ni mogoče upoštevati kot občasni dohodek po 23. členu ZSVarPre in ga upoštevati v višini 341,39 EUR.

Predhodno je namreč potrebno ugotoviti, ali so pri tožnici, nad katero je bil začet osebni stečaj skladno z 28. členom ZSVarPre podani krivdni razlogi iz prvega odstavka 28. člena ZSVarPre. V nasprotnem bi skladno z razlogovanjem Ustavnega sodišča RS zakonska ureditev stremela k nerealni ugotovitvi materialnega in socialnega položaja upravičenca oziroma njegove dohodkovne ogroženosti. Slednje bi bilo lahko v nasprotju z ustavnim namenom predmeta urejanja, ki je zagotoviti ogroženemu posamezniku ustrezno pomoč in bi bila kot takšna v neskladju s prvim odstavkom 80. člena Ustave RS.

10.V predsodnem postopku je bila tako z izpodbijano odločbo št. ... z dne 23. 3. 2022 v zvezi z odločbo št. ... z dne 31. 1. 2022 preuranjeno priznana denarna socialna pomoč zgolj v višini 32,40 EUR mesečno za obdobje od 1. 2. 2022 do 31. 5. 2022, ker ni bilo predhodno ugotovljeno, ali so pri tožnici, ki je ob uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči v osebnem stečaju, podani krivdni razlogi iz prvega odstavka 28. člena ZSVarPre.

11.Ker sta bili izpodbijani odločbi toženca napačni, je pritožbeno sodišče izpodbijano dokončno odločbo in prvostopno odločbo v delu višine ugotovljene pravice do denarne pomoči odpravilo, odmero in izplačilo pa naložilo CSD A., ki mora odmerno odločbo izdati najkasneje v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe.

12.Ob spremenjeni prvostopenjski sodbi je bilo potrebno odločiti o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje. Tožnica je s tožbenim zahtevkom uspela, zato ji je toženec v skladu z 154. členom ZPP dolžan povrniti njene potrebne stroške postopka.

-------------------------------

1Pravila o tem, kateri dohodki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do socialnovarstvenih prejemkov ne omogočajo več različnih razlag. V 11. členu ZUPJS so taksativno določeni dohodki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do obravnavanih pravic iz javnih sredstev, institut osebnega stečaja pa je bil v slovenski pravni red uveden še pred sprejemom ZUPJS in ZSVarPre. Zakonodajalec ni določil, da bi lahko omejitve stečajnega dolžnika pri razpolaganju s premoženjem vplivale na ugotavljanje lastnega dohodka upravičenca do socialnovarstvenih prejemkov, temveč je neupoštevanje dohodka predvidel le glede izplačanih preživnin.

2Ki je razlika med povprečno mesečno višino tega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre.

3Pri izračunu lastnega dohodka, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, ne sme upoštevati dohodkov in prejemkov, s katerimi oseba zaradi osebnega stečaja ne more razpolagati.

4Ki so bili odmerjeni, upoštevajoč odločbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 159/2022 in Bpp 395/2022, dodeljena brezplačna pravna pomoč.