Jedro

Iz pravnega pouka, ki je del evropskega plačilnega naloga in ki o roku za vložitev in teku roka govori v točki b. (list. št. 65), namreč ni jasno razvidno, da se čas poletnega poslovanja sodišča ne upošteva in da ne glede na to, da je bilo pisanje vročeno v času poletnega poslovanja, 30-dnevni rok teče tudi v tem obdobju. To je sicer na podlagi interpretacije iz Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. 6. 1971 mogoče razbrati, a vendarle pravni pouk, o katerem govori 28. točka uvodne obrazložitve Uredbe (ES), št. 1896/2006, ni namenjen sam sebi, ampak učinkovitemu varstvu pravic tožencev, ki morajo biti zato seznanjeni kako bo tekel rok in kaj je pri tem pomembno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrglo ugovor toženca zoper evropski plačilni nalog, saj je ugotovilo, da ga je toženec vložil prepozno.

2.V pravočasni pritožbi toženec predlaga razveljavitev sklepa. Opozarja, da Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. 6. 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in izteka rokov ne ureja procesnega vprašanja poletnega poslovanja sodišča, zato bi bilo treba skladno z določbo 26. člena Uredbe (ES), št. 1896/2006 z dne 12. 12. 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog, iz katere izhaja, da se za procesna vprašanja, ki v uredbi niso posebej obravnavana, uporablja nacionalno pravo. Če bi sodišče uporabilo nacionalno pravo, tj. četrti odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, bi moralo ugovor šteti za pravočasen. Najmanj pa bi moralo sodišče, ko je plačilni nalog vročalo v času poletnega poslovanja, toženca kot prava neuko stranko jasno in nedvoumno opozoriti, da se določba 83. člena Zakona o sodiščih glede štetja rokov ne bo upoštevala in da velja določba Uredbe št. 1182/71. Takega opozorila sodišče tožencu ni dalo.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je uporabilo pravilno pravno podlago. Pravilno je opozorilo, da se vročanje evropskega plačilnega naloga opravi po nacionalnem pravu, torej 140 in 142. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), da pa se za tek in štetje rokov uporablja Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71, kot določa Uredba (ES), št. 1896/2006 v 28. točki uvodne obrazložitve. Prav tako je pravilno pojasnilo, da mora biti toženec v evropskem plačilnem nalogu opozorjen in poučen, katera pravila se uporabljajo glede roka za vložitev ugovora zoper evropski plačilni nalog.

5.Ravno pri slednjem pa se presoja pritožbenega sodišča razlikuje od presoje sodišča prve stopnje. Iz pravnega pouka, ki je del evropskega plačilnega naloga in ki o roku za vložitev in teku roka govori v točki b. (list. št. 65), namreč ni jasno razvidno, da se čas poletnega poslovanja sodišča ne upošteva in da ne glede na to, da je bilo pisanje vročeno v času poletnega poslovanja, 30-dnevni rok teče tudi v tem obdobju. To je sicer na podlagi interpretacije iz Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. 6. 1971 mogoče razbrati, a vendarle pravni pouk, o katerem govori 28. točka uvodne obrazložitve Uredbe (ES), št. 1896/2006, ni namenjen sam sebi, ampak učinkovitemu varstvu pravic tožencev, ki morajo biti zato seznanjeni kako bo tekel rok in kaj je pri tem pomembno. Zapis, vsebovan v pravnem pouku (točka b.), se glasi: "Obveščamo vas, da mora biti ugovor na sodišče poslan v 30 dneh od dne, ko vam je bil nalog vročen. Rok 30 dni začne teči na dan, ki sledi dnevu, na katerega vam je bil nalog vročen. To obdobje vključuje sobote, nedelje in dela proste dni. Če je zadnji dan tega obdobja sobota, nedelja ali dela prost dan, se rok izteče naslednji delovni dan (glej Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. 6. 1971). Upoštevajo se dela prosti dnevi tiste države članice, v kateri je sedež sodišča." Po prepričanju pritožbenega sodišča tak zapis ni jasen in ne zadošča za seznanitev toženca z njegovimi pravicami. Iz njega namreč ni mogoče razbrati, da je ureditev drugačna od tiste po Zakonu o sodiščih, ki v četrtem odstavku 83. člena določa, da začne v primeru, če je sodno pisanje v nenujni zadevi vročeno v času poletnega poslovanja (od 15. 7. do 15. 8.), procesni rok teči prvi naslednji dan, ko se izteče poletno poslovanje.

6.Zaradi nejasnega pravnega pouka toženec tako ni pravočasno vložil ugovora, hkrati pa mu je bila kršena ustavna pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), kar pa je terjalo razveljavitev izpodbijanega sklepa (3. točka 365. člena ZPP). V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati nejasnost pravnega pouka in posledično upoštevati vložen ugovor ter ustrezno nadaljevati pravdni postopek.

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami.

2Uradni list RS, št. 19/94, s spremembami.

Zveza:

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.