Jedro

Odločitev sodišča prve stopnje o vračilu celotnega predujma za izvršiteljeve stroške upniku je preuranjena, saj bi moralo sodišče prve stopnje pred tem na primeren način ugotoviti, ali so v postopku nastali še kakšni stroški oz. je ostal kak del zahtevka, o katerem še ni bilo odločeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v 2. točki izreka in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo (1. točka izreka) in odločilo, da mora izvršitelj P. O. po prejemu tega sklepa vrniti upniku prejeti predujem v znesku 48.000,00 SIT. Izvršitelj se je zoper 2. točko sklepa pravočasno pritožil in navedel, da so mu v predmetni zadevi že nastali določeni stroški, kar bi moralo sodišče upoštevati pri vračilu predujma. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil izvršitelj v tej zadevi imenovan dne 31.5.2000, upnik je založil predujem za stroške izvršitelja dne 8.6.2000, dne 14.6.2000 pa je v celoti umaknil predlog za izvršbo. Izvršitelj je sklep o imenovanju prejel dne 5.6.2000. Stroški izvršitelja so stroški izvršilnega postopka (292. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), zato bi sodišče prve stopnje o teh stroških moralo odločiti, saj iz podatkov v spisu ni razvidno, ali so bila opravljena kakšna izvršilna dejanja oz. ali so izvršitelju nastali v postopku kakšni stroški. Čeprav izvršitelj začne opravljati dejanja izvršbe šele, ko prejme odredbo sodišča (prim. 19. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, v nadaljevanju: Pravilnik), pa sodišče druge stopnje ocenjuje, da za vpis zadeve v evidenco posebna odredba ni potrebna, saj je izvršitelj dolžan voditi evidenco na podlagi zakona (prim. 2. odst. 290. čl. ZIZ), ne nazadnje tudi zaradi spoštovanja načela vrstnega reda opravljanja izvršb (1. odst. 290. čl. ZIZ). Odločitev sodišča prve stopnje o vračilu celotnega predujma upniku je tako preuranjena, saj bi moralo sodišče prve stopnje pred tem na primeren način ugotoviti, ali so v postopku nastali še kakšni stroški oz. je ostal kak del zahtevka, o katerem še ni bilo odločeno (prim. 104. člen Pravilnika), ter o teh zahtevkih odločiti. Ker je zaradi zgoraj opisanih kršitev določb postopka sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje in v posledici sprejelo napačno odločitev, je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ izvršiteljevi pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo v izpodbijani 2. točki izreka in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ugotovi, kateri stroški so izvršitelju v postopku nastali in v kolikšnem znesku je slednji upravičen do njihove povrnitve, ter glede na to izračuna, kolikšen del prejetega predujma je izvršitelj dolžan vrniti upniku.