14. 2. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo družbe Occasio, d. o. o., Maribor, ki jo zastopa Erik Kralj, odvetnik v Mariboru, na seji 14. februarja 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 18. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96, 67/02 in 36/03) se zavrže.

Obrazložitev

1.Pobudnica izpodbija 18. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Določba naj bi bila v neskladju s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, ker med taksativno določene izjeme ne uvršča primera, da se zaščitena kmetija lahko deli tudi v primeru, ko hipotekarni upnik želi izkoristiti pravico iz hipoteke na nepremičnini, ki je del zaščitene kmetije, če je bila hipoteka v zemljiški knjigi vpisana pred zaznambo zaščitene kmetije. Pobudnica je pobudi priložila odločbo prvostopenjskega upravnega organa, s katero ji ni bil odobren nakup kmetijskih zemljišč zaradi nedovoljene delitve zaščitene kmetije po 18. členu ZKZ. Državni zbor v odgovoru na pobudo meni, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo in da je morebitni poseg v pobudničino pravico lahko le posledica konkretnega postopka.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07). Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, temveč tudi njihovo vsebinsko izčrpanje. To pomeni, da mora pobudnica že v postopku pred pristojnimi sodišči uveljavljati trditve o domnevni neustavnosti oziroma nezakonitosti ureditve, na kateri temelji odločitev v njenem primeru. Skladno z 22. členom Ustave mora sodišče takšne ugovore strank bodisi argumentirano zavrniti bodisi, če se z njimi strinja in gre za zakon, po 156. členu Ustave prekiniti postopek ter začeti postopek za oceno njegove ustavnosti pred Ustavnim sodiščem.

3.Pobudnica je sicer vložila tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper prvostopenjsko odločbo upravnega organa, vendar pa zoper sodbo Upravnega sodišča ni vložila niti revizije niti ustavne pritožbe. Glede na pogoj predhodne izčrpanosti pravnih sredstev pobudnica ne izkazuje neposrednega pravnega interesa za presojo izpodbijanega predpisa. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnica in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik