Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba I Up 365/2001

ECLI:SI:VSRS:2002:I.UP.365.2001 Upravni oddelek

priznanje statusa civilnega invalida vojne
Vrhovno sodišče
12. september 2002
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker je tožena stranka v ponovnem postopku upoštevala navodila iz sodbe VS in postopek dopolnila z izvidom in mnenjem zdravniške komisije druge stopnje, ki je obrazloženo, so odločitve, sprejete na tej podlagi, pravilne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 914/95-7 z dne 24.1.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 17.5.1995. Ta je v ponovljenem postopku v skladu s pripombami in navodili iz sodbe Vrhovnega sodišča RS št. U 537/93-5 z dne 15.2.1995, ob reviziji odločbe Sekretariata za družbene dejavnosti občine L.V.R. z dne 23.11.1992 in ob reševanju pritožbe tožnika zoper to odločbo, pritožbo tožnika zavrnila, odpravila odločbo prve stopnje ter odločila, da se tožniku ne prizna statusa in pravic civilnega invalida vojne. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da je tožena stranka pri ponovnem odločanju odločila na podlagi novega izvida in mnenja zdravniške komisije druge stopnje (z dne 16.5.1995). V njem je navedeno, da stanje po poškodbi levega očesa, zaradi udarca leta 1943 po že predhodno poškodovanih očesih (vid levega očesa je znašal 16.11.1938 5/24, to je le 20%) in posledične popolne slepote levega očesa tožniku povzroča invalidnost, ki jo je komisija ocenila s smiselno uporabo točke 156. člena iz Seznama odstotka vojaške invalidnosti v zvezi s 16. členom pravilnika o ugotavljanju odstotka vojaške invalidnosti (Uradni list SFRJ, št. 107/82 - Pravilnik). Komisija je navedla, da je realna invalidnost levega očesa zaradi udarca in posledične slepote na to oko, ocenjeno le od razlike prejšnje invalidnosti na to oko, do popolne slepote. Tožnik je imel namreč 16.11.1938 zaradi poškodbe z živim apnom ohranjenega le še 20 % vida na levem očesu, kar je zdravniška komisija z upoštevanjem 16. člena pravilnika, ob smiselni uporabi točke 156 Seznama odstotkov vojške invalidnosti, ocenila pod 20%. Po tej točki se namreč za vsakih 20% zmanjšanega vida na enem očesu določi 10 % invalidnosti. Ker je tožnik imel na levem očesu leta 1938 zmanjšan vid za 80%, mu je na tem očesu ostalo le 20% vida. To stanje je invalidska komisija ocenila z 10% oziroma glede na določbo 20. člena Pravilnika o delu zdravniške komisije (Uradni list SFRJ, št. 7/82) pod 20 %. Pri tožniku je ugotovila tudi slepoto desnega očesa. Ta pri ugotavljanju odstotka civilne invalidnosti ni bila upoštevana, ker ni vzročne zveze z udarcem iz leta 1943. Tožnik je to poškodbo utrpel zaradi poškodbe z živim apnom leta 1938. Tožnikove invalidnosti tudi ni mogoče opreti na 6. člen pravilnika, saj je okvara vida na levem očesu po udarcu v letu 1943 znašala pod 60%. Svojo odločitev, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa civilnega invalida vojne je tožena stranka oprla na izvid in mnenje zdravniške komisije druge stopnje ter na Zakon o civilnih invalidih vojne (Uradni list RS, št. 38/90 in 47/90, saj je ugotovila, da tožnikov organizem ni okvarjen najmanj za 40% po predpisih o vojaških invalidih.

Tudi po presoji sodišča prve stopnje tožnik ne izpolnujuje pogojev za priznanje statusa civilnega invalida vojne. Njegov organizem, ob dejstvu, da je bil njegov vid že pred tem okrnjen, ni okvarjen z okvaro najmanj 40 % po predpisih o vojaških invalidih. Tožena stranka je za svojo odločitev imela oporo v izvidu in mnenju zdravniške komisije druge stopnje. To je obrazloženo v tolikšni meri, da ga je mogoče preizkusiti. Tožbeni ugovori zato sodišču prve stopnje ne vzbujajo dvomov v podano oceno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje navedenega statusa.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve materialnega prava. Navaja, da je kljub poškodbi iz leta 1938 še vedno videl šteti prste z razdalje 6 do 8 m, leta 1943 pa celo iz razdalje 9 m. To dejstvo lahko potrdi dokument, ki ga poseduje Zavod za slepo in slabovidno mladino v L. Nastal je - po ugotovitvah učiteljice V.I. - med redno kontrolo vida učencev.

Navedenega dejstva sodišče ni upoštevalo. Poškodb, ki jih je prejel ob udarcu leta 1943, ni mogel zdraviti v bolnišnici. Zaradi nepravilne oskrbe se mu je vid na levem očesu bistveno poslabšal, kasneje leta 1968 pa je oslepel. Določbi 6. člena Pravilnika o ugotavljanju odstotka vojaške invalidnosti in 156. točke Seznama odstotkov vojaške invalidnosti nista bila pravilno uporabljeni.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da ugodi vsem tožnikovim zahtevkom.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na določbo 71. člena ZUS gre pri tožnikovem sklicevanju na novo listino (ki naj bi kazala na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje), za nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je sodišče v pritožbenem postopku ne more upoštevati. Pa tudi sicer je pritožbeni razlog nepopolno ugotovitve dejanskega stanja glede na določbo 5. odstavka 72. člena ZUS možno uveljavljati le, kadar oziroma kolikor sodba temelji na dejanskem stanju, ki je ugotovljeno v sodnem postopku. V konkretnem sporu pa je sodišče odločilo na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku (1. odstavek 51. člena).

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka dopolnila postopek v skladu z navodili v sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. U 537/93-5 z dne 15.2.1997. Izvid in mnenje zdravniške komisije druge stopnje sta tudi po presoji pritožbenega sodišča dovolj obrazložena, da ju je možno preizkusiti. To je bila zanesljiva podlaga za odločitve. Odločitvi tožene stranke in sodišča prve stopnje temeljita na navedenem mnenju, in sta obrazloženi ter skladni s predpisi, na kateri se sklicujeta v izpodbijanih odločbah tožena stranka in sodišče prve stopnje. Zato pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijane sodbe.

Za uporabo 156. točke Seznama odstotka vojaške invalidnosti, mora biti izpolnjen pogoj, da je do okvare na obeh očesih prišlo v okoliščinah, ki jih določa Zakon o vojnih invalidih oziroma navedeni pravilnik. Zakaj ni podlage niti za uporabo določbe 6. člena Pravilnika pa sta pravilno navedli že tožena stranka in sodišče prve stopnje. Zato tudi s tem, (v pritožbi ponovljenim ugovorom) tožnik ne more uspeti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia