Jedro

V posledici poškodbe je tožnik 100% invalid, povsem nepokreten in odvisen od tuje nege in pomoči, ki kljub nizki stopnji zavedanja čuti bolečine, ki pa so po intenziteti zelo hude in trajne. Gre za katastrofalno škodo v okviru katere je tožnik in bo tudi v bodoče trpel trajne fizične bolečine zelo hude do hude intenzitete ter s poškodbo povezane nevšečnosti pri zdravljenju. Po presoji sodišča tožniku za prestane telesne bolečine, katere je utrpel v posledici škodnega dogodka in katere bo očitno trpel vse do konca svojega življenja, pripada pravična denarna odškodnina v znesku 67.000,00 EUR.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem obsodilnem delu potrdi delna sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno delno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku iz naslova utrpelih fizičnih bolečin plačati odškodnino v znesku 67.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 12. 2012 dalje do plačila (točka I izreka). V presežku do zahtevanih 80.000,00 EUR iz naslova utrpelih telesnih bolečin in zakonske zamudne obresti od zneska 67.000,00 EUR za obdobje od 27. 4. 2012 do 24. 12. 2012 pa je zavrnilo zahtevek tožeče stranke (točka II izreka).

2. Prvostopno sodbo v obsodilnem delu izpodbija tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da tožeča stranka ni upravičena do odškodnine iz naslova prestanih telesnih bolečin. Iz izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke dr.D.B. - nevrologa se namreč lahko zaključuje, da se tožnik zaradi stanja po poškodbi ne zaveda svojega stanja in bolečin. Na bolečine tožnik sicer refleksno reagira, vendar se jih ne zaveda. Tako bolečin tudi ne čuti in tako tožnik ni upravičen do odškodnine iz naslova prestanih telesnih bolečin. Podrejeno podaja pritožbeni ugovor, da je prvostopno sodišče tožniku z zneskom 67.000,00 EUR odmerilo previsoko denarno odškodnino za prestane fizične bolečine. Vrsta in narava telesnih bolečin, kot jih doživlja tožnik po ugotovitvah izvedenca v danem primeru narekujejo odmero odškodnine v znesku 40.000,00 EUR. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek iz naslova utrpelih fizičnih bolečin zavrne oziroma zniža prisojeno odškodnino na znesek 40.000,00 EUR. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo se tožena stranka zavzema za potrditev prvostopne sodbe. V odgovoru ugovarja pritožbenim izvajanjem tožeče stranke, da tožnik ni upravičen do odškodnine iz naslova prestanih telesnih bolečin, ker jih dejansko ne čuti. Po tožeči stranki so taka pritožbena izvajanja v nasprotju z izvedenskim mnenjem izvedenca dr. D.B., katerega izvedensko mnenje je povsem pravilno ocenilo prvostopno sodišče. Prvostopno sodišče je tožniku v obravnavanem primeru z zneskom 67.000,00 EUR tudi odmerilo pravično denarno odškodnino za prestane fizične bolečine. Predlaga zavrnitev prvostopne sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izhajajoč iz načela ekonomičnosti postopka ter načela o sojenju brez nepotrebnega odlašanja po določbi 23. člena Ustave RS je prvostopno sodišče v skladu z določbo 314. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izdalo delno sodbo, s katero je tožniku za prestane fizične bolečine v skladu z določbo 179. člena (1) in 182. člena (2) Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) prisodilo odškodnino v znesku 67.000,00 EUR. Temelj odškodninske odgovornosti toženke ni sporen, ker je prometno nesrečo, v kateri je tožnik utrpel usodne škodne posledice, povzročila zavarovanka tožene stranke.

6. V prometni nesreči z dne 20. 10. 2011 je tožnik (rojen 1952, ključavničar, brezposeln, preživljal se je z delom na kmetiji) utrpel poškodbo glave in zlom reber desno ter odrgnine leve rame, obeh dlani in prstov rok. Poškodba glave je bila za tožnika katastrofalna, ker je pri tem utrpel popoškodbeni subduralni hematom nad desno možgansko hemisfero (krvavitev pod trdo možgansko ovojnico), stanje po odprtju kalote, komo, zlom lobanjskega dna z likvorejo (odtekanje možganske tekočine) in poškodbeni možganski edem (oteklino). V posledici zloma reber je utrpel še pozni popoškodbeni pneumotoraks. Po prometni nesreči je bil tožnik v komi in prvi odzivi tožnika na okolico so se pojavili v začetku januarja 2012. V navedenem obdobju so se začeli pojavljati prvi podatki o vračanju zavesti tožnika in s tem povezano njegovo reagiranje na bolečinska stanja. Izvedenec dr. D.B. - nevrolog v izvedenskem mnenju zaključuje, da je tožnik od navedenega dneva dalje čutil bolečine, ker se bolečinska pota v glavnem končajo v talamusu.(3) V izvedenskem mnenju je glede zaznave bolečnosti navedel (str. 17 in 18 izvedenskega mnenja) „zapisal sem že, da je tožnik dosegel V. fazo okrevanja po vegetativnem stanju, ker reagira na svojce (soprogi v prostoru sledi z glavo, občasno vidijo nasmešek, ob njihovem odhodu potoči solzo in izvaja preproste komande - II. faza, in ker je čustveno labilen, boža, poljublja, dela na komando bolj strukturirane gibe - faza V) menim, da delno zazna okolico, predvsem svojce in se njegovo občutenje vrača, menim pa, da se ne zaveda svojega fizičnega in duševnega trpljenja. Na fizične bolečine sicer reagira, vendar je ta reakcija groba - refleksna, kadar gre za grobo oziroma hudo bolečino. Bolečinska pot se večji del konča v senzornih talamičnih jedrih in ni tako prizadeta kot je zavedanje, ki je izrazito kortikalna funkcija in za katero vemo iz EEG-ja, da je bila prizadeta“. Že na podlagi takega izvedenskega mnenja ni pritrditi pritožbenim izvajanjem, da tožnik bolečin ne čuti. Po taki ugotovitvi (tožnik na fizične bolečine reagira, vendar je ta reakcija groba - refleksna, kadar gre za grobo oziroma hudo bolečino) nadalje izvedenec navaja, da tožnik v posledici poškodb trpi nociceptivne bolečine(4) in nevropatske bolečine(5). Nociceptivne bolečine tožnik trpi zaradi stalnih preležanin, nevropatske bolečine pa po poškodbi možgan v posledici subduralnega hematoma in pomika parenhima. Po izvedencu je tožnik od začetka januarja 2012 trpel tudi nevropatske bolečine v posledici pogostih uroinfektov in vsaj dveh prebolelih pljučnic. Po izvedencu, kar tudi pravilno povzema prvostopno sodišče, je tožnik od začetka januarja 2012 do srede poletja 2012 (okrog 6 mesecev) trpel zelo hude bolečine. Sledile so hude bolečine, ki jih je dolžnik trpel nadaljnjih 7 mesecev. V začetku februarja 2013 pa se je stanje tožnika zaradi številnih uroinfektov in nesaniranih preležanin znova poslabšalo in so ponovno nastopile zelo hude bolečine, ki še vedno trajajo.

7. V zvezi z zdravljenjem je tožnik tudi po prebujanju iz kome trpel številne nevšečnosti, ker je doživel še okužbo z bakterijo ESBL in s tem povezano kontaktno izolacijo, kateri je tožnik v domu upokojencev, v katerega je bil premeščen iz bolnišnice, podvržen še danes. Zraven tega je deležen tretmajev v zvezi s preležaninami in zdravljenjem pljučnic, kar tožniku tudi povzroča neugodje. Tožnik je nepokreten, povsem odvisen od drugih oseb, ima gastrosomo (kirurško narejena odprtina preko trebušne stene v želodec) ter kanilo (umetna dihalna cevka vstavljena v okence v sapniku) za dihanje in je praktično onemogočen v izražanju. Zaradi bolečin je dnevno in dolgotrajno izpostavljen analgetikom ter opioidnim in morfinskim preparatom, ki pa povzročajo zasvojenost. 8. V posledici poškodbe je tožnik 100% invalid, povsem nepokreten in odvisen od tuje nege in pomoči, ki kljub nizki stopnji zavedanja čuti bolečine, ki pa so po intenziteti zelo hude in trajne. Gre za katastrofalno škodo v okviru katere je tožnik in bo tudi v bodoče trpel trajne fizične bolečine zelo hude do hude intenzitete ter s poškodbo povezane nevšečnosti pri zdravljenju, kot je že navedeno pod točko 6 in 7 razlogov te sodbe. Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožniku za prestane fizične bolečine, katere je utrpel v posledici škodnega dogodka in katere bo očitno trpel vse do konca svojega življenja, pripada po določbi 179. člena in 182. člena OZ pravična denarna odškodnina v znesku 67.000,00 EUR, kot jo je prisodilo prvostopno sodišče. Tako prisojena odškodnina za prestane fizične bolečine je v skladu z načelom individualizacije pri odmeri odškodnine ter obstoječo sodno prakso za podobne primere. Pritožbena izvajanja v zavzemanju za znižanje odškodnine so neutemeljena.

9. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

10. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo z ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Op. št. (1) : 179. člen OZ določa kriterije za odmero denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Op. št. (2) : 182. člen OZ določa plačilo odškodnine za bodočo nepremoženjsko škodo.

Op. št. (3) : Talamus je del možganov, ki posreduje sporočila iz vseh čutnih sistemov možganov v možgansko skorjo, ki nato pošilja sporočila nazaj v talamus.

Op. št. (4) : Nociceptivno bolečnino povzroča draženje bolečinskih receptorjev v tkivih notranjih organov in gibalnega (mišično skletnega sistema). Nociceptivna bolečina je običajno manj intenzivna in dramatična kot nevropatska bolečina.

Op. št. (5) : Nevropatska bolečina nastane kot posledica okvare, poškodbe ali motenega delovanja osrednjega ali prerifernega živčevja. Nevropatska bolečina je huda, nevzdržna, kronična bolečina.