Jedro

Ker organ prve stopnje o tožnikovem predlogu za obnovo postopka ni odločil v roku, ki mu ga je določila tožena stranka (1. odstavek 246. člena ZUP), bo moral o tej vlogi odločiti organ druge stopnje, kot določa 2. odstavek 246. člena ZUP, saj nanj zaradi molka prvostopnega organa preide v takem primeru tudi pristojnost za odločanje o predlogu za obnovo postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi in se Ministrstvu za okolje in prostor naloži, da odloči o tožničini pritožbi zaradi molka prvostopnega upravnega organa.

Obrazložitev

Tožnica je dne 31.7.1990 vložila pri Oddelku za gospodarske in komunalne zadeve občine pritožbo proti gradbenemu dovoljenju z dne 30.5.1978, izdanemu L.B. za gradnjo šupe. Ker o vlogi ni bilo odločeno, je dne 12.11.1992 vložila zahtevo na Ministrstvo za okolje in prostor, s katero je zahtevala, naj Ministrstvo odloči v naslednjih sedmih dneh. Zahteva je bila dne 24.11.1992 odstopljena tedaj stvarno pristojnemu Ministrstvu za gradbeništvo in industrijo. Dne 30.11.1992 je pri tem sodišču vložila tožbo zaradi molka uprave po 26. členu ZUS, ki jo je sodišče s sklepom z dne 6.1.1994 kot preuranjeno zavrglo s pripombo, da bi bilo treba tožničino vlogo glede na podatke upravnih spisov ob upoštevanju načela pravnomočnosti obravnavati kot predlog za obnovo postopka iz razloga 9. točke 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tožnica je dne 22.3.1994 pri tedaj pristojni toženi stranki ponovno vložila zahtevo po 26. členu zakona o upravnih sporih (ZUS) za izdajo drugostopenjske odločbe. Ker ta ni bila izdana v nadaljnjih sedmih dneh, je tožnica dne 14.4.1994 vložila tožbo zaradi molka upravnega organa, v kateri smiselno predlaga naj sodišče toženi stranki naloži izdajo odločbe, s katero se dovoli obnova postopka, končanega z odločbo Oddelka za gospodarske in komunalne zadeve občine z dne 30.5.1978. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, naj se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba je opravičena.

Iz dopisa tožene stranke dne 12.10.1994, naslovljenega Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine, je razvidno, da je tožena stranka ugotovila, da bi moral organ prve stopnje tožničino pritožbo z dne 31.7.1990 obravnavati kot predlog za obnovo postopka po 9. točki 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ker o predlogu za obnovo postopka odloča organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan (2. odstavek 255. člena ZUP), je tožena stranka navedenemu prvostopnemu organu na podlagi 246. člena ZUP naložila, naj o predlogu tožnice odloči v roku 30 dni. Iz navedenega sledi, da je tožena stranka obravnavala tožničino pritožbo z dne 31.7.1990 kot predlog za obnovo postopka, tožničino zahtevo za izdajo odločbe z dne 12.11.1992, ki jo je prejela 24.11.1992, pa kot pritožbo zaradi neizdaje odločbe organa prve stopnje (2. odstavek 218. člena ZUP). Ker organ prve stopnje o tožničini vlogi z dne 31.7.1990 ni odločil v roku, ki mu ga je določila tožena stranka, in za zamudo roka po podatkih predloženih upravnih spisov tudi ni navedel nikakršnih razlogov, bo morala o tej vlogi na podlagi navedene pritožbe odločiti tožena stranka sama, kot določa 2. odstavek 246. člena ZUP, saj nanjo zaradi molka prvostopnega organa v takem primeru preide tudi pristojnost za odločanje o predlogu za obnovo postopka. Tožena stranka pa o pritožbi tožnice z dne 12.11.1992 ni odločila v roku, določenem z zakonom (1. odstavek 247. člena ZUP), in tudi ne v naknadnem roku sedmih dni od vložitve nove zahteve tožnice z dne 14.4.1994 (3. odstavek 26. člena ZUP v zvezi s 1. odstavkom istega člena), pa tudi ne kasneje. Zato je tožba opravičena in je sodišče na podlagi 5. odstavka 42. člena ZUS tožbi ugodilo.

Ker je na podlagi določb zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94) stvarna pristojnost za odločanje v zadevah izdaje gradbenih dovoljenj s 3.12.1994 prešla s tožene stranke na Ministrstvo za okolje in prostor, je sodišče skladno s 5. odstavkom 42. člena ZUS temu ministrstvu kot drugostopnemu organu naložilo, naj odloči o tožničini pritožbi zaradi molka organa prve stopnje, kar glede na navedeno pomeni, da mora ob reševanju pritožbe odločiti tudi o tožničini vlogi z dne 31.7.1990, kolikor ni o njej med sodnim postopkom že odločil prvostopni organ. ZUP in ZUS je sodišče skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot predpisa Republike Slovenije.