Jedro

Če prosilec ne zaprosi za zaščito v najkrajšem možnem času, mora natančno in jasno navesti, zakaj tega ni storil takoj, oziroma izkazati, da je to poskušal, vendar mu to ni bilo omogočeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 2. 2. 2009. S to odločbo je tožena stranka na podlagi druge in pete alineje 55. člena Zakona o mednarodni zaščiti - ZMZ (Ur. l. RS, št. 11/2007) zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji kot očitno neutemeljeno in odločila, da mora tožnik zapustiti Republiko Slovenijo nemudoma po pravnomočno končanem postopku.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je tožena stranka pravilno ocenila, da je podan razlog iz pete alineje 55. člena ZMZ, zato v tem delu sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena ZUS-1); ni pa sledilo razlogom izpodbijane odločbe, da naj bi bil podan tudi razlog za zavrnitev tožnikove prošnje tudi po drugi alineji 55. člena ZMZ.

3. Tožnik vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev ZPP, zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter zaradi napačne uporabe materialnih predpisov. Poudarja, da je odločitev sodišča napačna, zato naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije pritožbi v celoti ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožnikovi tožbi ugodi, in podrejeno, da odločbo tožene stranke spremeni tako, da se prošnji tožnika za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji ugodi iz razlogov, ki jih je v njej navedel. Natančno je pojasnil, da je bil prisiljen pobegniti iz izvorne države, saj je bil zaradi svojega kurdskega državljanstva preganjan s strani uradne turške policije. Grozili so mu tudi, ker je član kurdske prepovedane stranke in se je udeleževal njihovih shodov. Policisti so ga pretepali, zapirali, hodili k njemu domov in ga zadrževali na policiji po nekaj dni.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V 55. členu ZMZ so v šestnajstih alinejah določeni razlogi, zaradi katerih pristojni organ prošnjo za mednarodno zaščito v pospešenem postopku kot očitno neutemeljeno zavrne, med drugim tudi, če prosilec brez utemeljenega razloga ni izrazil namena za vložitev prošnje v najkrajšem možnem času, če je imel za to možnost (peta alineja).

7. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča bi tožnik, če bi pri njem res obstajal utemeljen strah pred preganjanjem, brez dvoma za pomoč in zaščito zaprosil že v prvi zanj varni državi, to je konkretno v Republiki Hrvaški, ki je z odlokom Vlade Republike Slovenije razglašena za varno tretjo državo (Ur. l. RS, št. 50/2008). Tožnik je v Hrvaški prebival kar devet dni. Sam pa ni zatrjeval niti izkazal, da prošnje v Hrvaški ni vložil, ker za to ni imel možnosti, temveč je izjavil, da tega ni storil, ker Hrvaška ni članica EU in da je že v Turčiji slišal, da na Hrvaškem grdo ravnajo s tujci. Glede na to, da je tožnik izjavil, da je bil cilj zaprositi za mednarodno zaščito v eni izmed držav EU, bi za mednarodno zaščito lahko zaprosil že takoj ob prvem neposrednem stiku s slovenskimi policisti, oziroma takoj, ko je bil pripeljan na policijsko postajo, pa tega ni storil. To pa pojasnjuje z izjavo, da je to storil, vendar je prevajalec prišel kasneje. Tako pojasnilo pa ne more biti opravičljivo iz razlogov, ki jih je pravilno pojasnila že tožena stranka. Če prosilec ne zaprosi za zaščito v najkrajšem možnem času, pa mora natančno in jasno navesti, zakaj tega ni storil takoj, oziroma izkazati, da je to poskušal, vendar mu to ni bilo omogočeno. Zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča iz celotnega tožnikovega ravnanja oziroma ravnanja po vstopu na ozemlje Republike Slovenije izhaja, da brez utemeljenega razloga ni izrazil namena za vložitev prošnje v najkrajšem možnem času, čeprav je za to imel možnost, zato je bila njegova prošnja za mednarodno zaščito pravilno zavrnjena iz razloga pete alineje 55. člena ZMZ.

8. Tožnik v pritožbi ponavlja le razloge, ki jih je navedel že v dotedanjem postopku, in zaradi katerih meni, da je upravičen do mednarodne zaščite, drugih svojih pritožbenih očitkov pa ne konkretizira, niti ne izpodbija pravne podlage za zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito v pospešenem postopku. Vrhovno sodišče pa tudi pri preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti ni našlo kršitev, ki bi lahko vplivale na pravilnost oziroma zakonitost izpodbijane sodbe.

9. Ker tako v obravnavanem primeru uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, niti niso podane kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.